DomovEkipaO nasCenik storitevSplošni pogoji

Kolikokrat še gremo spat?

Kolikokrat še gremo spat?

Kolikokrat še gremo spat? Je vprašanje motorista, ko se po dolgem obdobju slabega vremena obeta vikend fura! Tako se mi je mudilo na motor, da sem bolj slabo spala in se kar brez budilke zbudila ob 05:30. Odkrijem Muca, ga pobožam – pejva lupčk in kreneva proti Postojni.

Na OMWju naju že čaka Luka … Moškemu uro zaupat – jao, eno uro prezgoden (no, boljše kot prepozen). Je vsaj v miru kavo spil :) Ampak tale njegov 996, kakšen lepotec. Ga je nemogoče zgrešiti, kamorkoli greš – Ducatijeva suha sklopka odmeva na kilometer, glede vizuala pa tudi ni za zgubljat besed <3.

Hitro sva zmenjena, čez mejo in na Grobnik pogledat, če ujameva eno dirko… Super se ogrejeva, ovinki v umirjenem tempu, v Ilirski se ustaviva le toliko, da napolniva rezervoarje. Nooooo – ali pa tudi ne. ‘Zakaj gresta vedno dva Ducatija na pot? Da vsaj eden prispe na cilj!’ Baje ;) Momentalno je imel eden od lepotcev tremo, ker sta se prvič vozila skupaj pa ni hotel v prvo kresnit… Smo hitro prebrodili krizo in gasa proti Grobniku. O STANJU na meji na poletno sobotno dopoldne najbrž ni treba izgubljat besed :)

Na Grobnik prispeva minutko preden se je začela dirka ‘Rookie Cup’ in ravno sem še ujela Amadeja #65 kako se je izstrelil in že v startu prehitel nekaj tekmecev. Mladenič je potem v vsakem krogu prehitel najmanj enega in na koncu pomahal v ciljni ravnini z drugega mesta. Bravo Amadej! Najhitrejši čas dirke! Zaradi meni nerazumljivih pravil (bil je prehiter?) pa je na koncu z odbitkom pristal na še vedno dobrem 4. mestu. Čestitava Amadeju in že letiva naprej – oba motorja kresneta u prvo! Zmaga je naša!

Luka me je celo dopoldne strašil, da je Magistrala zaprta zaradi burje pa mu samo odmahnem z roko, greva do Senja in naju naj policija obrne, če kaj ne štima. Se ne pustim preveč motit, trma notranjska. Malo je sicer pihalo ampak ni bilo sile, že tako sem si zadala malo bolj umirjen tempo, saj imam prijazne pošte s strani določenih ‘organov’ dovolj za nekaj časa… Luka pa se tudi ni pritoževal za mano, očitno se tudi na 996 da turistično peljat ;)

V Senju se samo spogledava – nihče naju ni ustavljal, midva pa tudi nisva prišla kave pit - letiva naprej (j*** burjo). Kakšno veselje je to, ko zagledaš pred sabo znano tablo, ki pomeni, da se čez par metrov začnejo tisti tapravi ovinki. Juuuuuuhuuuu! Že spet vriskam v čelado! Pa v taki fajn družbi! Vsakič, ko sem pogledala v ogledalo, in zagledala tisi ‘pomežik’ v maski Lukovega 996 se mi je razlezel nasmešek do ušes. Potem pa nekje v bližini Karlobaga švigne mimo znana silhueta in že vem kdo sledi – maham kot pritisnjena in se derem v čeladi, kot da me sliši pri xyz km/h :) ‘Karmeeeeeeeeen’. V sekundi odpade ideja turističnega tempa in letim za njima!

Par metrov naprej čakata Jasmina in Tomaž, 2 sekundi pa smo zmenjeni:, Pelinkovec v Paklenici!’ - gremooooooooo :) Zbudila sem se, ampak seveda me vsi prehitijo v eni ali drugi Dragi. Tile moji ducatisti se PELJEJO (z veliko začetnico)! Parkiramo na standardni lokaciji v Paklenici in z nasmehom do ušes vse 4 pozdravim, naročim pelinkovec in pivo (seveda edina, saj grejo ostali tokrat naprej do Paga, najini motorji pa ostanejo parkirani). S temi ljudmi sem vedno nasmejana – ni druge - z ene strani razgled na morje, z druge pa na 6 Ducatijev, je še kakšna druga možnost kot nasmeh do ušes?!

Karmen, Jasmina, Samo in Tomaž šibnejo naprej, midva pa k Dinkotu na ribo in drživa fige, da ima še kakšno sobo na voljo, ker rezervacije seveda nisva imela – uuups. Dinko itak vedno vse zrihta! Ribica je odlična, pivo paše, še razkužit je treba z enim takratkim, potem pa spat.

Ali pa tudi ne :) Izza vogala zaslišim eno glasno ropotanje in zasveti se oranžno. Bilo kuda, Kosman svuda – nič še ne bo s spanjem …


 


 
Pasica
 
Pasica

Iskalnik

Twitter

Pridruži se nam na facebooku


© CarAndUser.com | 2019 | Vse pravice pridržane | info@caranduser.com