Branjevkarjenje
Kaj je lepšega – ob jutranji zori poberete še rosne zrele kipeče plodove matere zemlje, jih skrbno in z ljubeznijo zložite v simpatične lesene zabojčke, zadegate v najbolj priročno prevozno sredstvo (s cizo ravno ne gre kolovratiti nekaj deset kilometrov daleč do prestolnice) in se z nasmeškom podate na tržnico. Pridelke lično zložite na svojo stalno stojnico, se cel dan s razpostavljenimi plodovi smehljate mimoidočim kupcem in se ob koncu dneva zadovoljni z malce bolj polnim žepom in praznim prtljažnim prostorom vrnete domov. Sami gospodar svojega časa in usode ... z malce pomoči zanesljivega poslovnega partnerja.
Volkswagnovo delovno živinče je v tridesetih letih prehodil dolgo pot. Od preprostega Golfa, ki so mu ''prišvasali'' nahrbtnik v osemdesetih in mu nikakor ne bi zaupali prenašanja svoje opreme za golf, pa do skorajda docela samostojnega modela, ki mu vizualno, tehnološko in funkcionalno skorajda ne gre oporekati. V celotnem procesu avtomobilistične ''duhovne'' rasti pa je ljudski postrešček vedno premogel pregovorno zanesljivost in prilagodljivost ... seveda časom primerno. Če je to včasih pomenilo, da si vanj brez večjih težav zabrisal (dobesedno) celo paleto cementa, v rezervoar za gorivo pa vlil skorajda vsakršno brozgo, ki se je valjala pod ''pongom'', danes to pomeni udobno in stilsko uporabo za delovne in nedelovne namene – kot malce 
bolj uglajeni bratec Touran, le da je nekoliko bolj robustno zašiljen. Testni primerek je bil odet v lično kovinsko-rjavo barvo in opremljen po ''Comfortline'' VW standardu. V osnovi to pomeni čelni in stranski varnostni blazini, zatemnjena stekla, dvoje drsnih vrat, strešni nosilci, meglenke, Climatic klimatska naprava, ABS, ESP, radio s predvajalnikom CD-jk in elektrificirana ogledala. Za nameček je v tretji vrsti - prtljažniku ždela še polnokrvna sedalna klop za dve osebi, zunanjost pa so zaljšala 16-palčna platišča iz lahke litine. Cena vozila z vso dodatno ''kramo'' nanese dobrih 22 evrskih tisočakov ... dovolj avtomobila za takšen denar? Poglejmo, kaj vse skriva rjavi garač. Pod motornim pokrovom opravlja svojo tlako 1,6-litrski TDI s 75 kW, družbo pa mu dela petstopenjski ročni menjalnik. Naveza je zgledna, ni pa bogvekaj – 168 km/h končne hitrosti, 13-sekundni pospešek do 100 km/h in med pet in sedem litri porabe dizelskega goriva na 100 prevoženih kilometrov. V prtljažnik gre ob sedmih potnikih 
190 litrov. Če vam pomaga kak prijatelj, sedežni klopi sta namreč težki in zelo okorni za rokovanje, pa lahko ob odstranjenih vseh sedežih prepeljete kar tri kubike prtljage, kar ni zanemarljiv podatek, je pa malce skrb vzbujajoče, da znaša nosilnost zgolj dobrih 500 kilogramov ... Ah da, če konkurenca poseduje zvito zlaganje zadnje sedežne vrste v dno vozila, boste omenjeno lastnost pri Caddyju zaman iskali - klop bo pač ostala doma. Obdelava notranjosti je pregovorno nemško natančna in všečna. Kljub malce bolj robustnim materialom in oblogam se, razen položaja sedenja, počutite na moč identično, kot v malce bolj civilnem Touranu.
VW Caddy se vsekakor ne izneveri pregovornemu duhu uporabnosti in trpežnosti. Morda malce grenkega priokusa pusti dokaj neskromna cena. Če je Caddy včasih veljal za cenovno ugoden nadomestek Tourana, lahko na to sedaj pozabite. S čim pa si zasluži pošten ''prirast'' v ceni, pa mi poleg prostornosti nekako zmanjka argumentov ... če torej niste zapriseženi ljubitelji znamke VW, bi mogoče veljalo malce poškiliti h konkurenci.
Aleš Majerič
foto: caranduser.com
Hvalimo:
+ prilagodljivost
+ prostornost
+ zgledno obdelana notranjost
+ uporaba materialov
Grajamo:
- dokaj visoko nastavljena cena
- nerodni in nepraktični 2. In 3. sedežna vrsta
- nizka nosilnost za klasifikacijo ''tovornega'' vozila
