DomovEkipaO nasCenik storitevSplošni pogoji

Tretje mnenje - BMW X1

Tretje mnenje - BMW  X1

Pograbil sem otroka, potovalko, polno ženinih stvari, sama pa je vzela še dve za otroka. Ati itak rabi samo ključe od avta. Na testo vožnjo sem se odpravil razmišljajoč, kdo je ciljna publika najmanjšega BMW-jevega športnega terenca, cenjenega na vrednost garsonjere v prestolnici. Ljudje, ki jim je serija 1 preveč golfovska, X3 pa preveč podeželski? Vozniki, ki se radi čez cestne ovire vozijo hitreje od 30 km/h, nočejo pa se odpovedati športnosti in parkiranju v (relativno) majhnih luknjah?

Že pri prevzemu vozila je bilo jasno, da to ne bo čisto tipičen test - pred testnim BMW sva stala dva odrasla in petmesečni dojenček v lupinici, strateško podprti z vso potrebno opremo za enodnevni izlet na Štajersko. Razmišljanja o smiselnosti takšnih vozil mi je odpihnil že prvi pogled na karoserijo. Dolgo sem čakal in komaj dočakal, da sem v roke dobil vozilo, ki je dejansko imelo barvo (oranžno). Avtomobilski proizvajalci so konzervativni tiči in se radi držijo Fordovega reka, da si lahko kupec izbere vsako barvo, dokler je ta črna. Desetletja, če ne stoletja, je trajalo, da je industrija kot novo črno pripustila različne odtenke sive, zadnji mali oranžni bum pa je potihnil v šestdesetih oziroma sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Če je bila prej oranžna rezervirana za bolj športne primerke avtomobilov, smo jo v zadnjih štiridesetih letih videvali predvsem na vozilih komunalnih in cestarskih služb. Vse se enkrat obrne in na svoj račun spet prihajamo tisti, ki črne (in njenih odtenkov) sploh ne štejemo za barvo. Da pa svet ne bi bil preveč pisan in lep, je imel testni BMW črno notranjost, ki te je pogoltnila kot kit Jona. Zadnjič sva s prijateljem debatirala o tem, ali je pri avtu pomembnejša vizualna plat njegove notranjosti ali zunanjosti. Matej je zatrjeval, da mu je vseeno, kakšen je avto znotraj, važno, da je zunaj lep. Sam menim nasprotno. Glede na to, da večino skupnega časa preživim v vozilu za volanom in ne ob njem, trepljajoč se po rami, kako lep avto sem kupil, mi je zunanjost drugotnega pomena in zasledujem predvsem počutje v avtomobilu. Zunanjost X1 lahko samo pohvalim - fotografije avtomobilu, rekel mu bom kar X1, delajo krivico. X1  je v živo veliko lepši, ukrivljene ploskve karoserije pa v oranžni barvi čudovito lomijo svetlobo in sence. Spodnji del maske ne zgleda več kot spuščena ustnica Marlona Branda v Botru. Druga optična iluzija se razblini šele, ko se v X1 usedeš. Če navzven deluje dovolj pompozen in velik, je v notranjosti pol manjši. Precej razlike gre na račun dolgega motornega pokrova, nekaj pa tudi na silhueto, ki se oži proti strehi. Največ subjektivnega občutka majhne notranjosti pa gre pripisati globoki črnini, v katero je bila odeta. Medtem, ko je boljša polovica ugotavljala, da na zadnjih sedežih res ni prostora za tri (še posebej, če ima eden od trojice lastno lupinico), sem sam zadovoljno odkrival lastnosti voznikovega sedeža. Poleg običajnega je omogočal tudi ročno spreminjanje nagiba celotnega sedeža (kot pri gugalniku) in elektronsko uravnavanje bočnega oprijema. Z malce vaje se te takšen sedež res oprime, kar pri X1 pride še kako prav. Volan je odebeljen, vojne s stikali pa se nisem šel. Kar sem rabil, je bilo dovolj enostavno spoznavno, BMW je poskrbel, da se lahko voznik skoncentrira na vožnjo. Ključ vtakneš v utor na armaturi, pritisneš gumb za zagon, samodejni menjalnik porineš v "D" in akcija. Te je veliko. X1 je imel osnovno opremo z dodatkom M športnega podvozja v vrednosti rabljene Kie z garancijo. Kljub temu sem bil že po nekaj metrih vožnje, ko sem ustavil kolesarju, deležen obtožujočega ženinega pogleda "a ti je že crknil?". Start/stop funkcija je še vedno dovolj sveža, da je večina ljudi v vsakodnevnem prometu ni vajena. Sama funkcija je uporabna predvsem v semaforiziranem mestnem prometu, pri vključevanju na prednostne ceste pa je dvorezen meč, ker te stane dragocene sekunde ali dveh. Brez skrbi, izklopu funkcije je namenjen samostojen, dobro viden gumb, zato je strah pred izgubljanjem v nepreglednih menijih odveč. Če bi moral izpostaviti najsvetlejše točke X1, so to, poleg videza zunanjosti, predvsem motor (poraba ni presegla 7 litrov), podvozje in osem stopenjski samodejni menjalnik oziroma sinergistični učinek, ki ga dosegajo. Voznik, iščoč tisti "faktor X", ne bo razočaran. Prestav je res osem, sem jih preveril v ročnem načinu. V samodejnem načinu je prestava 'ena sama' in avto vleče, kot bi bil električen. Če ne bi ob sunkovitejšem pospeševanju menjalnik prestavil v nižjo prestavo, bi res mislil, da sedim v električni lokomotivi. Ga ni bilo klanca, v katerega X1 ne bi sunkovito potegnil. Vključevanje v promet je bilo prava pesem, rondoji pa šala mala. Če je bila noga pri speljevanju v ovinek pretežka, je vskočila elektronika in poskrbela, da ni prišlo do zdrsa. Ženin želodec je občutljivejši od vsakega merilca bočnega pospeška, a se v X1 zaradi stabilnosti in primerne trdote podvozja ni zdramil. Kdor želi pluti, naj si kupil čoln, sam od avta pričakujem, da se drži ceste in mi sporoča stanje podlage. Če ob pospeševanju poskoči kot mlado žrebe na sveže jutro, s prisrčnim dviganjem nosu, sem prodan. Oziroma kupljen. Večino športnih terencev ima besedo "športen" v imenu s ciljem marketinškega označevanja športnega stila življenja njihovih potencialnih lastnikov. Tale športni terenec uporablja pridevnik športen v svojem prvotnem avtomobilističnem pomenu. Ostal bo športen tudi, če bo njegova lastnica obula športne copate samo, kadar se bo odpeljala na pedikuro. X1 je premijski avtomobil. Tu so uporabnost, velikost in podobno enako pomembni za določanje cene kot velikost porcije v restavraciji s petimi zvezdicami. Tako, kot je pametno pred takšno večerjo kaj pojesti, da ne boš lačen, je pametno imeti X1 za drugi avto ali pa velikost družine omejiti na enega pamža, brez psov.

Če bi bila cena testnega primerka sorazmerna velikosti njegovega prtljažnika, bi se z vozilom odlično razumela tudi v zasebnem življenju. Tako pa ga bom prepustil tistim, ki ga kupijo, ker ga hočejo in ne, ker ga potrebujejo. Kljub temu sem ga, neizživet, uredništvu vrnil s težkim srcem. Z družino v avtu je M podvozje ostalo čisto neizkoriščeno.

Aleš K.
foto: caranduser.com


rssfeed Vam je bil članek všeč? Spremljajte nas preko RSS kanala. Če vam je bil članek všeč, ga delite s prijatelji.

Twitter Facebook Myspace Stumbleupon Digg Technorati blogger google reddit Yahoo
 
Pasica
 
Pasica

Iskalnik

Mesečni zmagovalci za članek "Naj tretje mnenje 2013"

Zmagovalci po mesecih:

JANUAR-FEBRUAR: MarkoM. - Lexus CT200h
MAREC: Alenka V. - Toyota Yaris (2012)
APRIL: Andrej M. - Škoda Yeti
MAJ: Daša S. - Renault Megane Dynamique
JUNIJ: Danijel D. - Renault Kangoo Maxi Express
JULIJ-AVGUST: Aleš K. - Subaru XV
SEPTEMBER: Simon Č. - Opel Astra GTC
OKTOBER: Ana P. - Renault Twingo Gordini
NOVEMBER: Vasja T. - Volvo V40
DECEMBER: Nina Z. - Audi A3 2.0 TDI ambition

Naj tretje mnenje 2013

dolinar-NTM

S sklepno prireditvijo se je končala že tretja sezona nagradne igre Naj tretje mnenje. Naziv Naj tretje mnenje 2013 si je tokrat privozil Danijel Dolinar. Danijel je v seštevku treh kategorij osvojil 31 točk. Drugo mesto je pripadlo Daši Sitar, tretje pa sta si razdelila Nina Zalaznik in Marko Metljak.

Kaj je Naj tretje mnenje?

Twitter

Pridruži se nam na facebooku


© CarAndUser.com | 2019 | Vse pravice pridržane | info@caranduser.com