V Grand Hotelu Union v Ljubljani so na včerajšnji okrogli mizi Tehnologistike na temo učinkovitega upravljanja železniškega prometa spregovorili predstavniki prometnega in ekonomskega sektorja. Na današnjem drugem od treh dogodkov so govorci odgovarjali na vprašanja o tem, kakšne so perspektive Slovenskih železnic ter katere investicije so smiselne in nujne na področju železniške infrastrukture. Pogovor je tekel tudi o tujih železniških operaterjih, koliko so ti pri nas že prisotni in kaj to pomeni za uporabnike storitev, zlasti za gospodarstvo. Na konferenci so svoje poglede predstavili Nina Mauhler, Igor Maroša, Boris Živec, Maks Tajnikar, okroglo mizo pa je povezoval Peter Frankl.
Nina Mauhler, generalna direktorica Direktorata za železnice in žičnice. V njem je predstavila ključne politike, ki jih Ministrstvo za promet izvaja na področju spodbujanja razvoja prometa in logistike. Izpostavila je investicije na področju gradnje avtocest, postopek sanacije Slovenskih železnic ter državni prostorski načrt za Luko Koper, na podlagi katerega se bodo podvojile njene kapacitete.
Igor Maroša iz svetovalne hiše A.T. Kearney, ki pripravlja načrt sanacije Slovenskih železnic, je v svojem predavanju predstavil ključne strateške izzive podjetja. Izpostavil je predvsem splošno gospodarsko okolje, v katerem podjetje deluje ter padec prometa in donosnosti. Slovenski operaterji so soočeni z znižanjem tržnega deleža, zaradi česar so prisiljeni hitro ukrepati.
Dr. Maks Tajnikar je v razpravi poudaril, da bomo sanacijo Slovenskih železnic lahko dosegli le, če bomo posamezne dele podjetja, infrastrukturo, tovorni in potniški promet, reorganizirali ločeno.
Boris Živec, direktor Javne agencije za železniški promet, se je s tem stališčem strinjal in dodal: »Problem, ki se na tem področju pogosto pojavi je, da vsi želijo ukvarjati zgolj s prometno infrastrukturo, nihče pa s tržno dejavnostjo in z zagotavljanjem tovora.«
Boštjan Horvat
foto: caranduser.com
Prihodnost železniškega prometa |













