DomovEkipaO nasCenik storitevSplošni pogoji

Malavi I. del

Malavi I. del

malavi1del085Še ena izmed najrevnejših držav na svetu – osma najrevnejša, če sem natančna – ki me je obogatila z izkušnjami, ki se jih z domačega kavča ne da pridobiti. Toplo srce Afrike, kot zaradi izredne prijaznosti in topline ljudi drugače poimenujejo državo, leži na jugovzhodu kontinenta. Na severovzhodu meji na Tanzanijo, na severozahodu na Zambijo, na vzhodu, jugu in zahodu pa na Mozambik.

malavi1del011



Skoraj štiriindvajseturno pot do tja je zagotovo opravičilo nebo brez oblačka in poletne temperature. Zadnja vrata taksija so se odprla le z notranje strani, sprednje steklo je bilo počeno, cesta netlakovana in za nami so se dvigali oblaki suhe rdeče prsti. Da, prispeli sva. Prvi dan sva preživeli v glavnem mestu Lilongwe v kampu, naslednje jutro pa z nekajurno vožnjo nadaljevali do Blantyra. Ne pomnim, da bi me kdo v življenju tako prinesel naokoli, kot so me v tem mestu – od prodajalcev spominkov, taksistov, do osebja v t. i. hotelu. Ta je bil popolnoma prazen, a kljub temu so bile vse poceni sobe zasedene, v najini sobi naju je pričakalo nešteto komarjev, ni bilo tekoče vode, ampak sva morali za vedro te prositi na recepciji, zajtrk pa naj bi pripadal le eni osebi na sobo. In še bi se dalo naštevati. Nad tamkajšnjimi večjimi mesti na splošno nisem navdušena, saj niso prav nič afriška, ampak so čisto drugi svet, ki so ga zgradili bogati ljudje. A tudi to je del potovanja, skozi katerega sva se morali prebiti, da sva z razpadajočim avtobusom prišli do gore Mulanje. Ta je z najvišjim vrhom Sapitwa, ki je visok dobrih 3000 metrov, tretja najvišja gora v Afriki. Odločili sva se za tridnevno vzpenjanje in postopanje po gori, najeli vodiča in pa vsaka svojega nosača, saj s kakšnimi osemnajstimi dodatnimi kilogrami na hrbtu verjetno ne bi prišli daleč. Nosači za prenašanja izjemno težkih nahrbtnikov zaslužijo dobrih pet evrov na dan! Ob tem se človek malo zamisli – življenje nekaterih ljudi je res težko, a še vseeno ohranjajo nasmešek na obrazu, saj so srečni, da imajo malavi1del024službo, medtem ko je spet drugim skorajda težko peš od pisarniškega stola do toalete. Pot sprva ni bila strma, sprehodili smo se med nasadi čaja, nato je postala malo bolj strma, kasneje še bolj, ko pa smo prišli do najhujšega dela, smo morali dobesedno plezati po vseh štirih. Na čase je bilo res kar adrenalinsko, še posebej za take ljubitelje gora, kot sem jaz. A ni boljšega občutka kot tistega, ko premagaš najstrmejši del in čez nekaj časa še strmejšega, ki je pa zares najstrmejši. Vse take trenutke opraviči prelepa narava in čist zrak. Sem pa malo podcenila gorsko sonce in kot posledica tega sem lahko naslednjih nekaj dni nosila črno majico z dolgimi rokavi, kapo s šiltom in ruto okoli vratu. Seveda je bilo vse v črni barvi, tako da je še dodatno preprečilo podhladitev, videti pa sem bila kot kakšen gangster.

malavi1del067Najti gostilno v mestu Chitakale, ki leži pod goro Mulanje, je skorajda nemogoče, saj je ta popolnoma enaka vsem ostalim stavbam, znotraj pa tudi ni več kot kakšnih pet majhnih miz, kajti kaj več jih niti ne potrebujejo. V prvi gostilni, ki sva jo našli, nama je natakar povedal, da nimajo več kosil, a je priporočil sosednjo. Stopili sva ven skozi ena, noter skozi druga vrata in začudeni obstali. Isti natakar, ki nama je v sosednji gostilni rekel, da jim je zmanjkalo hrane, je prikorakal skozi zadnja vrata, ki povezujejo gostilni, naju pozdravil in vprašal, kaj bi jedli. Za razliko od prejšnje gostilne, je bilo tu na meniju vse, razen cen jedi. Takoj mi je bilo jasno, kakšen je bil njegov namen. Kljub dvojni ceni kosila, ki nama jo je hotel zaračunati, sva po zaslugi domačina, ki se je čisto zavzel za naju in pravičnost, na koncu plačali enako kot vsi ostali. To je pač prekletstvo bele kože – vsak te hoče malo obrati, ker imaš zagotovo veliko denarja.

Med mesti sva kot pravi domačinki potovali z minibusi. Ti speljejo, ko so napolnjeni, a ne v pomenu besede, ki ga poznamo mi, ampak ko je v minibusu za trinajst sopotnikov teh vsaj osemnajst. V najhujšem primeru pa nas je bilo celo osemindvajset. Bilo je nekako takole: na moji levi je sedela stara gospa, ki je neprestano kašljala vame, na desni mati z malo deklico, na kolenih sem imela en velik in en majhen nahrbtnik, poleg teh sta bili nagneteni dve najstnici, od zadaj pa me je v glavo tiščal Katjin nahrbtnik. Voznikov malavi1del065pomočnik je visel sklonjen čez nas, kaj več pa nisem videla. Z malce sklonjeno glavo sem uživala v divji vožnji skozi luknje vseh velikosti in oblik. Upala sem le, da sprednje steklo ne bo dokončno počilo, ker je bilo res konkretno razpokano. Ko nas je policija prvič ustavila, sem najprej pomislila, da bomo dobili kazen, ker nas je bilo preveč ali zaradi razpok na steklu ali česa podobnega, na koncu pa sem ugotovila, da je bil vzrok za kazen ta, da voznik na steklu ni imel neke nalepke. Vinjete najbrž. Ker se ravno nikomur od nas ni mudilo, smo mimogrede zavili še do centra mesta, kjer je voznik skočil plačati kazen, nato pa nadaljevali.

malavi1del013Ljudje imajo o Afriki povečini napačno predstavo, češ da je revna, temna in polna lačnih ljudi, vsekakor potrebna pomoči. Brez pretiravanja imajo pred očmi tisti 'zlajnan' Unicefov oglas ubogega lačnega malčka z mušicami po obrazu in žalostnimi očmi, ki naprošajo za pomoč. Televizijska realnost je vsekakor krivična in izkrivljena v mnogih primerih. Kot zanimivost naj tudi omenim, da muh nimajo samo tam, ampak tudi drugod po svetu, otroci pa so tam veliko bolj nasmejani in srečni kot marsikateri razvajeni belski otroci. Vedno znova me preseneti, kako lepo so vzgojeni, skrbni in zaščitniški do svojih mlajših bratcev in sestric. Če se tu skoraj stepejo med seboj, kdo bo dobil večji kos torte, tam starejši brat oziroma sestra poskrbi, da mlajši vedno dobi prvi in da je sit, preden si vzame hrano zase. Sprašujem se, ali je pri šestih letih bolj impresivno to, da si znaš sam zavezati čevelj ali da cel dan nosiš mlajšega brata/sestro naokoli na hrbtu? Hm. Pa tudi lev, ki se stoodstotno prosto sprehaja po mestu (poleg mnogih drugih krvoločnih živali) me ni pojedel. Kakšna srečnica sem! No, šalo na stran, za kakšno tako živalsko doživetje je treba odšteti kar nekaj bankovcev – zastonj te niti lev ne poje niti slon ne potepta. Ko sem ravno pri teh, zagotovo ne morem izpustiti Nacionalnega parka Liwonde. Ta leži na jugu države, približno 140 kilometrov severno od Limbe ob reki Shire. Park je razmeroma majhen, poleg tega pa se tudi z raznovrstnostjo živali ne more ravno pohvaliti. Videti je mogoče različne vrste antilop in opic, svinje, krokodile, povodne konje ... 'Velikih petih', kot pravijo levu, bivolu, leopardu, malavi1del192nosorogu in slonu, se razen zadnjega ne da videti. Na številčnost slonov so seveda najbolj ponosni, teh  je namreč okoli tri tisoč in kot vse živali, se prosto sprehajajo po celotnem parku. Nič kaj nenavadnega ni, če med drugim zaide v kamp in se sprehodi mimo šotora, polomi kakšno vejo na sosednjem drevesu in malo nasmeti dvorišče. Oglašanje slonov spominja na mešanico kruljenja želodca in nekakšno grgranje, prihaja pa iz globine nosu, goltanca in trobca. Medtem ko jih ljudje komajda slišimo, se oni z njimi sporazumevajo in jih slišijo tudi do deset kilometrov daleč. Se nadaljuje ...

Petra Zrimec Nabergoj
foto: Petra Zrimec Nabergoj


 


rssfeed Vam je bil članek všeč? Spremljajte nas preko RSS kanala. Če vam je bil članek všeč, ga delite s prijatelji.

Twitter Facebook Myspace Stumbleupon Digg Technorati blogger google reddit Yahoo
 
Pasica
 

Iskalnik

Twitter

Pridruži se nam na facebooku


© CarAndUser.com | 2019 | Vse pravice pridržane | info@caranduser.com