Konkurenca, boj se
Danes že daljnega leta 1986 je Jugoslavija dobila t. i. »posel stoletja«, ko je ameriški avtomobilistični podjetnik Malcolm Bricklin zaznal tržno priložnost za prodajo tehnološkega bisera iz Kragujevca, bolj znanega kot Yugo. Tehnološko superiornost Yuga je na žalost prepoznal le kleni Jugoslovan, medtem ko je razvajeni Američan dojemal Yuge kot dobro šalo, krepko pa so si jih privoščili tudi v nekaj filmih. V tistem času ni bilo dosti slabših avtomobilov na ameriškem trgu, a vendarle je obstajala znamka, ki je imela v ZDA morda celo slabši renome od Yuga. Ta znamka je bila Hyundai. 
Ko danes pogledaš sodobne Hyundaije, še posebej tu izstopa najnovejši z oznako i40, ponovno pomisliš, da gre za šalo. Sprašuješ se, kako je lahko neki avtomobilski proizvajalec v tako kratkem času dosegel takšen napredek. Še pred nekaj leti, so bili Hyundaiji sicer čisto zadovoljiva prevozna sredstva, kjer je kupec sicer dobil precej avtomobila za relativno malo denarja, odpovedal pa se je užitku v vožnji, zmogljivostim in prestižu. Pogoltnil je torej precejšen cmok in se potolažil s svojo racionalnostjo. Danes je zgodba drugačna. Hyundai i40 Wagon je lep avtomobil. Če pri večini avtomobilov obliko neradi sodimo, pri slednjem lahko s precejšnjo gotovostjo trdimo, da gre pač za lep primerek svoje vrste. Presenečeni bi bili koliko ljudi se obrne za tem avtomobilom in dobesedno bral sem jim iz ust »poglej, pa to ne more biti Hyundai«. Gre za izjemno skladen karavan, od spredaj športen in agresiven, s kupejevskim lokom in privlačnim zadkom. Konkurenca zgleduj se. 
Obliki in materialom so se pri Hyundaiju posvetili tudi v notranjosti, kjer prevladujejo kakovostni materiali, oblika pa, čeprav morda nekoliko preveč futuristična, pušča pozitiven vtis. Morda so šli oblikovalci nekoliko predaleč le pri sredinski konzoli, ki je sicer jedro oblikovanja notranjosti, saj so na njo nekoliko nerodno namestili reže za zrak, ki jih ni mogoče nastaviti v takšno smer, da ne bi pihale v potnike na sprednjih sedežih. Vse ostalo je tako kot mora biti. Ergonomija na visokem nivoju, položaj za volanom skoraj popoln, volan pa primerno velik, debel in z logično postavljeno multifunkcijo. Konkurenca zgleduj se. Najprej sem bil nekoliko razočaran, ko sem izvedel, da je testno floto obiskala šibkejša izvedenka z »le« 85 kW (116 KM), ki po vseh zakonih fizike te velike ladje niti premakniti ne bi smela. Konec koncev avto tehta dobro tono in pol in v dolžino meri skoraj 4,8 metra. Po nekaj kilometrih vožnje z nejevero na obrazu ugotovim, da se zadeva premika in po nekaj sto kilometrih lahko zapišem, da bo ta motorizacija v celoti stregla potrebam 97,5 % kupcev takšnega avtomobila. Podatki na papirju, ki pravijo, da takšen i40 pospeši od 0 do 100 km/h v 12,9 sekundah in preneha s pospeševanjem pri 190 km/h, ne odražajo dejanskega stanja, saj je vozilo dovolj prožno in zmogljivo za običajno popotovanje po slovenskih avtocestah vse tja do hitrosti, ko naši vrli zakonodajalci že podeljujejo kazenske točke (beri do 160 km/h). Kupca avtomobila srednjega razreda s karavanskim zadkom verjetno zanima predvsem prostornost. Na sedežih je le-te ogromno in z največjo lahkoto se v takšnem i40 peljejo tudi štirje košarkaški centri, medtem ko bodo imeli nekaj več težav z zlaganjem prtljage, saj prtljažni prostor ni izdaten, njegovo uporabnost pa zmanjšuje še relativno majhna luknja. Na tem mestu se morate odločiti, ali želite uporaben 
ali lep karavan. Pri nas glasujemo za 
slednjega (torej i40), ki za ceno nekaj manj uporabnosti, postreže z izjemno lično obliko zadnjega dela. Tudi z lego na cesti smo bili na testu več kot zadovoljni. Jasno je, da s tem Hyundaijem ne boste obiskali Nürburgringa, vsakdanji rabi in tudi kakšnemu športno odpeljanemu ovinku pa bo služil brez težav in z dobrim občutkom na volanu. Na tem mestu velja pohvaliti tudi stopalke, ki se v celoti zgledujejo po BMW-ju (stopalka za plin je vpeta v tla) ter menjalnik, ki je mehak in hiter. Za tiste nekoliko bolj zahtevne vendarle priporočamo doplačilo 1.100 evrov, kolikor je dražja verzija s 100 kW (136 KM), za slabovidne pa doplačilo za xenon, saj dolge luči v klasični halogenski tehnologiji delujejo zelo slabo (morda pa je bila to le muha testnega primerka). 
Hyundai je z i40 na trg poslal vozilo, ki lahko konkurira in verjetno tudi premaga večino konkurence v razredu. Še posebej, če se odločamo tudi skozi prizmo cene. Konkurenca, boj se.
Goat Rider
foto: caranduser.com
Oddajte tudi vi vaš glas in si oglejte celotno lestvico avtomobilov glede na karakteristike TUKAJ!
