Vsesplošna ''prostočasnizacija''
Po Sloveniji se dokaj opazno širi epidemija prostočasnizacije ali okužbe z vozili za šport in prosti čas ... če se še vedno čohljate po skalpu in rovarite med vašimi sivimi celicami, na kaj hudiča tale sestavek leti, naj vam prišepnem, da ciljam na SUV-e. Vozila za prosti čas. Urbane ''terence''. Štirikolesnike s pogonom na vsa kolesa, kopico elektronskih pomagal za premagovanje arhitektonskih preprek, spoštljivo oddaljenostjo od tal in impresivnimi vstopnimi ter izstopnimi koti, ki pa tekom svojega avtomobilskega življenja ponavadi nikoli ne vidijo neutrjenih voznih podlag.
Se v zameno za celotno ''visoko nasajeno'' kompozicijo izplača plačati par tisočakov več, ''prebaviti'' dodaten liter porabe goriva in mirno vdihniti nekaj deset dodatnih gramov CO2, ki jih takšen urbani planinec izpuhne? Očitno se. Konec koncev vozila za šport in prosti čas vozijo ljudje, ki aktivno preživljajo svoj prosti čas ... če tega že ne počno, pa vsaj puščajo takšen vtis. Poleg tega pogledujejo na promet okrog sebe z nekaj pedi višjega položaja, kot okoliške limuzine, kar samodejno zagotavlja boljši pregled in večjo varnost v primeru neljubih srečanj tretje vrste. Če se vam počasi svita, o čem je govora in globoko v sebi veste, da vas bo takšno prevozno sredstvo osvobodilo vaših predsodkov in travm in vas povzdignilo iz sivega pločevinastega vsakdana, pa le brž po svoj primerek. 
Težava je le v tem, katerega izbrati. Zlomke namreč posedujejo že malone vsi avtomobilski proizvajalci, za povrhu pa so si skorajda podobni kot jajce jajcu in jih na več kot 10 metrov razdalje lahko razloči le dvanajstletni kratkohlačnik. Ko boste, s pomočjo prve dame družine, razčistili to dilemo, se lahko poglobite v tehnične detajle ... kot so naprimer čemu takšno vozilo sploh potrebujete. Če gre v prvi vrsti za prijetno štirikolesno inštalacijo, ki tekom svoje življenjske dobe ne bo ugledala neprijaznih voznih površin, se pa vseeno radi vozite na ''visokem'' in se pri vstopanju in izstopanju vaša zadnjica rada drži na približno nespremenjeni nadmorski višini, bo izdelek na stopnji testnega primerka ravno pravšnji za vas. Preizkušani Hyundai ix35 je namreč posedoval ''zgolj'' pogon na prednji kolesni par, pogonsko moč pa je zagotavljal 1,7-litrski dizelski CRDi, ki je povsem zadovoljivo postregel s 85 kW in 260 Nm navora. Vse skupaj je do prednjih koles prenašal soliden šeststopenjski ročni ''zobatec''. Navezo mirno opišem kot kultivirano in povsem spodobno ... razen, če ne posedujete močno izrazitih dirkaških afinitet ... v tem primeru vam ne bo ugajalo niti malce bolj podkrepljeno ''opletanje'' malce višje avtomobilistične konstrukcije. V prtljažni prostor je moč natrpati za ''švoh'' 600 
litrov krame, kar gotovo spada med nadpovprečne prtljažnike SUV plemena. Prostora je sicer dovolj, strop je po suvovsko nizek, kar močno omili steklena streha, na zadnjo klop pa za daljši čas ravno ne gre siliti odraslih osebkov. Če ne pretiravate, je vožnja prijetna in povprečno dinamična. Maksimalna hitrost potovanja za dobrih 40 km/h preseže dovoljene hitrosti na slovenskih avtocestah, do 100 km/h pa se boste z mesta pripeljali v dobrih 12 sekundah. Ni ravno za ''dol pasti'', se pa s temi podatki mirno živi ... zlasti ob upoštevanju povprečen porabe, ki se giblje pod osmimi litri, pa še za tetko Provido ne boste tako zanimivi.
Če torej še vedno oklevate in se oklepate svojega povprečno raščenega štirikolesnika, vam predlagam, da odpeljete kak krog po ulici s pručko pod zadnjo platjo ... če vam občutek ugaja, prištejte še resnično bogat seznam opreme in 25 evrskih tisočakov ... kaj pomaga?
Aleš Majerič
foto: caranduser.com
Oddajte tudi vi vaš glas in si oglejte celotno lestvico avtomobilov glede na karakteristike TUKAJ!
