Urbani lovec
V časih, ko se za preživetje ni potrebno pretepati z dinozavri ali mamuti (pa tokrat izpustimo sodobne dvonožne podvrste), je postalo ljudem sila dolgčas. Vse je preveč predvidljivo, nobenega adrenalina, nobenih nenapovedanih akcij ... pa smo se pričeli pritrjevati na dolge elastike in bingljati z viaduktov, metati iz stolpnic z nekakšnimi zakrnelimi padali, se odeti v gumijaste pajace spuščati po slovenskih veletokih in če so včasih lovci širši okolici izkazovali svojo drznost s številom skalpov pobitih živinčet za pasom ali kako oguljeno stegnenico, ki so si jo priročno zabodli v ličnico, smo sodobni ''lovci'' zavoljo neumnih družbenih vrednot za ta užitek prikrajšani ... Vraga! Pa saj imamo ''sporc jutiliti vijikle'' (SUV), v vrsto le-teh pa štejemo tudi Nissanov Qashqai.
Sedaj porečte, kaj hudiča ima japonsko-francoska sadna solata skupnega s smrdljivimi skalpi in obeljenimi stegnenicami ... takole je – ''urbani terenci'' naj bi nazven izražali voznikov pustolovski duh, njegov drzni karakter, praktičnost in neizprosno slo po preživetju, obenem pa čut za stil, udobje in eleganco. Ob pogledu na mimodirjajoči SUV prisotni očividci nehote pomislijo na poln prtljažni prostor potapljaške opreme, jadralnih desk, kolesarske opreme in blatnih madežev polno notranjost, za volanom pa urejenega možaka s kravato. In ravno v to pleme pritiče tudi Qashqai (ste že poskusili zapisati tole ime?)? 
Takole je ... resda je prostora v prtljažniku zadovoljivih 400 litrov, je pa za to notranjost malce utesnjena – zavoljo povišanega podvozja in športne linije utegnejo višje rasle voznike obhajati malce klavstrofobični občutki (kljub popolnoma spuščenemu sedežu) in tudi prostor na zadnjih sedežih v višino ni ravno velikodušno odmerjen. Vse skupaj krepko omili panoramska streha, ki jo lahko s pritiskom na gumb tudi zastrete. Odlagalnih površin je bolj malo - predal pred sovoznikom, predali na vratih, žepa na hrbtni strani sedežev in sredinski predal, kamor le stežka zadegate olupek z 10 CD ploščki. Prostor, kjer bi mirno počivala steklenica z več kot pol litra prostornine boste iskali zaman! Prav tako bo nekaj težavic povzročalo odlaganje drobnih osebni pritiklin (za zagon kontaktnega ključa ni potrebno tlačiti v nobeno za to predvideno odprtino), ki jih lahko lično razporedite v dve okroglini za pločevinki (če tam seveda ni pločevink) ali pa vam veselo rožljajo v vratih. Odlaganje predmetov na sovoznikov sedež ni prava rešitev, saj utegne sprožiti nadvse erogen senzor za nepripet sovoznikov varnostni pas. Bencinska konjenica, ki ji streže malce dolg šeststopenjski ročni menjalnik, je povprečna, vendar zadovoljiva – 104 bencinski kilovati iz dvolitrskega hleva, ki ob priganjanjih malce nadležno rezgečejo, njihov apetit pa se med testnimi torturami ni spustil pod 9,5 litra goriva na 100 pregalopiranih kilometrov. Vozne lastnosti so bližje cestnim kot ''pohodniškim'', zato vas avtomobil tudi pri višjih hitrostih (in te nikakor niso terenske) navdaja z zadovoljivo mero zaupanja, ''ovinkarjenje'' poteka po ''cestnih'' standardih, obratno pa že vožnja po peščenih dežnih kotanjah opozarja, da Qashqaia kljub preprosti uporabi štirikolesnega pogona ne gre siliti na kakšna strašna brezpotja. V prvi vrsti je pločevina preveč izpostavljena bičanju obcestne flore (občasno tudi favne), višina trebuščka znaša sicer spodobnih 20 centimetrov, vendar pa vse skupaj močno omejujejo povsem ''civilno'' vzmetenje in povsem cestne pnevmatike. Lahko bi rekli, da imamo opravka z malček povišanim osebnim avtomobilom, pripravljenim na občasna srečanja s spolzko podlago. Moje skromno mnenje se torej glasi?
V samurajskem rekreativcu vidim predvsem sopotnika nežnejšega spola - avtomobilček odlično pritiče kakšni samski (pogojno) dami. Z res bogato serijsko opremo (panoramska streha, 17-palčna platišča, ''modrozobi'' radijski sprejemnik, dvopodročna klimatska naprava, senzorji za dež, tempomat, inteligentni ključ, senzorji za parkiranje in še in še) ji ponuja zgledno mero udobja, zaradi višje osnove (tehten argument tudi pri uporabi mini krilc) in številnih pasivnih varnostnih pritiklin (ABS, 4 varnostne blazine in varnostni zavesi, ojačevalnik in distributer zavorne sile, ESP ...) jo spodobno varuje, prostora je za povprečen tedenski nakup več kot dovolj, zunanjost in barvne kombinacije delujejo stilsko in ravno prav nežno, ob prvem snegu pa japonski nadebudnež poskoči na pot v službo zgolj s pomočjo vrtljivega gumba za vklop štirikolesnega pogona in lastnici prihrani jutranje ''lopatanje''. Svojevrsten faktor ekskluzive pa z dobrimi 26.000 € odigra tudi cena. Se iskreno opravičujem, če sem z mojo ''sodbo'' užalil kakšnega testosteronskega lastnika Qashqaia – fantje, unisex je danes tako ali tako ''in''.
Aleš Majerič
foto: caranduser.com
Oddajte tudi vi vaš glas in si oglejte celotno lestvico avtomobilov glede na karakteristike TUKAJ!
