''Furam plin!''
Jah, je že tako, da so 'zelenci' v modi. Ni ga holivudskega zvezdnika, ki v svoji garaži poleg horde Hummerjev ne bi hranil še kakšnega Priusa, Tesle ali Ampere. 'Štrom' je zadnji modni trend v svetu štirikolesnikov. Gorivne celice se medijo nekje v temačnih inženirskih katakombah in čakajo cenejših tehnologij, elektrika pa se bohoti na vseh področjih cestnih in celo zračnih prevozov. Pa je prihodnost res v svojeglavih elektrončkih?
Daljna že mogoče, bližnja pa zagotovo ne. Redki smo pripravljeni odšteti več deset tisočakov za avtomobil nižjega srednjega razreda. Sploh, če vzamemo v obzir dejstvo, da vam pritisk slehernega razpoložljivega gumbka, pa naj si bo zgolj za menjavo radijske postaje, neusmiljeno klesti razpoložljivi doseg avtomobila. Lastnikom brezšumnih jeklenih konjičkov pa ne grozi zgolj jutranje trkanje na vrata nič hudega slutečih občanov in vlačenje kablov, pač pa morajo, zavoljo smrtonosne brezšumnosti vozila, še bolj paziti na preostale udeležence v prometu. Morda bo čez kako desetletje električno pleme tako napredno, da se bomo vsem tem težavam izognili, dandanes pa oseno stavim na plin. Da, prav ste prebrali. Če bi danes kupoval avtomobil, bi si omislil takšnega z oznako LPG.
Nedavno tega sem imel priložnost preizkusiti ravno takšnega. Biserno rdečo Opel Merivo, ki je v svojih nedrjih skrivala kombinacijo 1,4-litrskega turbinskega bencinca, ki je lahko brez škodljivih posledic prebavil tudi LPG. Kaj je LPG? 'Likuit pečrolijum ges' ali utekočinjen zemeljski plin. Če so vam po glavi zaokrožile slike zmahanih jugecev, ki so v prtljažniku prevažali oranžne 'kuhinjske' jeklenke, naj vas pomirim. V Merivi jo boste iskali zaman, z vašim štedilnikom pa ima skupnega ravno toliko, kot naša vojaška ladja s povprečnim torpednim čolnom ameriške mornarice. Razlika Oplovega LPG-ja je v tem, da so plinsko napeljavo položili že v tovarni. To pomeni, da ostaja jamstvo nedotaknjeno, sistem pa je prilagojen specifičnim lastnostim avtomobila. Poleg običajnega rezervoarja so inženirji vgradili še rezervoar za plin, ki so ga pretkano skrili na mesto rezervne pnevmatike. Rahlo nerodno je le to, da je potrebno za vsako polnjenje plina vijačiti poseben nastavek za točenje plina. V Merivo gre dobrih 50 litrov bencina in dobrih 40 litrov plina. 88 kilovatov je tako preskrbljenih za preko 1.000 kilometrov vožnje. Sistem deluje samodejno, lahko pa mu ukazujete tudi s pritiskom na gumb. Kakorkoli, za uporabo ne potrebujete strojne izobrazbe, razlike v zmogljivostih med prebavo bencina in plina pa osebno nisem zaznal ... kar pa bi težko dejal za občutke moje denarnice, ko sem na bencinski črpalki za gorivo odštel polovico manj, kot sem običajno vajen. In to zgolj za evrskega tisočaka več, kolikor velja LPG različica Merive.
Ah ja. Drugače pa je Meriva prav simpatičen 'avtomobilček' tudi, če odštejemo plinski prebavni trakt. Z 18 tisočaki sicer ni ravno poceni, se pa odkupi z bogatim seznamom dodatne opreme, 400 litri prtljažnega prostora in simpatičnimi zadnjimi vrati, ki bodo prikupno zmedla vsakega prvega uporabnika. Če letno prevozite vsaj 15.000 km, se vam bo naložb povrnila prej kot v dveh letih, vsekakor pa veselje ob plačevanju računa za gorivo ni zanemarljivo.
Aleš Majerič
foto: caranduser.com