EMŠO
EMŠO je eno izmed tistih zaporedij številk, ki si ga vsako leto želimo videti in zanj slišati vsako leto redkeje. Na žalost se dogaja ravno obratno. Vsako leto nas bolj „priganja“ in vsako leto nam ga večkrat vržejo pred nos. Mnogi se s tem zaporedjem številk izredno težko soočijo, obstajajo pa tudi tisti, ki se na te številke požvižgajo. In prav je tako. EMŠO nikakor ne narekuje življenjskega sloga. Je le zaporedje številk.
Da EMŠO ne igra prav nobene vloge dokazuje tudi Peugeotov trenutno največji pa tudi najstarejši enoprostorec. Poleg tega je 5008 trenutno tudi najstarejši član v celotni Peugeotovi modelski paleti. Pa mu kljub temu karkoli očitamo. Podobno kot nemalokrat slišimo komplimente na račun Borisa Cavazze, ki se ne stara ampak je čedalje bolj šarmanten, bi lahko veljalo tudi za ta avtomobil. Resnici na ljubo ni prav nič manj privlačen kot je bil pred sedmimi leti, ko je prvič zapeljal s proizvodne linije. V bistvu se zdi, da je šele dobro zaživel. Šele sedaj so namreč pri Peugeotu doumeli, kaj je 5008 potreboval. Kaj je zares manjkalo. Oblika zagotovo ne. Ker je brezčasna in še danes, ob le manjših posegih, izgleda dobro. Prostora je ogromno in tudi v tem primeru pri Peugeotu niso imeli dela. Morda bi morali razmisliti o bolj očitnih posodobitvah notranjosti, ki nikakor več ne lovi koraka z ostalimi predstavniki znamke. Ampak tudi to ni tisto. Ravno tako so ažurno posodabljali tudi paleto agregatov, tako da 1.6-litrski turbodizelski agregat z 88 kilovati in 
ravno prav navora porabi zelo malo, je čist in zelo uglajen. Poudarek na uglajen. In to je tisto. Samodejni menjalnik je tisto, kar je potreboval 5008. Samodejni menjalnik je tisti, ki na videz neugoden EMŠO konkretno spremeni. Predstavljajte si, da vaš 70-letni dedek kar naenkrat neha popivati, kaditi in cele dneve posedati pred televizorjem in se odpravi v hribe in fitnes. Da v jeseni svojega življenja postane vitalen, da postane tisto, kar je bil pred 40 leti. No, točno takšen je po novem 5008. Samodejni menjalnik mu paše kot mu ni do sedaj noben ročni. 5008 je velik enoprostorec, je velik avtomobil, je avtomobil namenjen družinskim križarjenjem in kot takšen je avtomatiko peklensko potreboval. Kakšen je torej 5008 s samodejnim menjalnikom?
Hvala tistemu tam nekje zgoraj, pri Peugeotu niso niti poskušali s kakšno počasno brezstopenjsko robotiko, takoj so šli na pravi samodejni 
menjalnik s šestimi stopnjami. Žebljico na glavico. Z omenjenim „sajavcem“ odlično sodelujeta, velikega enoprostorca spremenita v res pravo družinsko avtocestno križarko. Vožnja je izredno udobna. Če je potrebno velikan skoči tako kot je treba, ko pa si človek zaželi enostavno križarjenja pri 130 kilometrih na uro pa mu je tudi ta želja hitro izpolnjena. Marsikdo meni, da je udobje odvisno predvsem od podvozja, od pnevmatik in od materialov v notranjosti. Tudi na račun menjalnika lahko govorimo o udobju. 5008 je dokaz. V tem primeru samodejni menjalnik le še nadgradi v osnovi ogromno prostora za pet potnikov in ogromen prtljažnik, francosko mehko, a dobro podvozje, poleg tega pa zaradi dobrih voznih lastnosti in vsega tega izobilja, špartanskosti v notranjosti niti nismo posvečali pozornosti.
5008 v tehnološkem smislu ne stopa v korak s konkurenco samo zaradi menjalnika. Testni primerek je bil „napolnjen“ z opremo style, ki kot takšna ponuja zares širok nabor različne sodobne elektronike. Seveda je bistvo vsega aktualen informacijsko-zabavni sistem z navigacijo in vsemi aktualnimi možnostmi povezljivosti.
5008 je skratka še vedno, kljub zaporedju številk EMŠO, še vedno dobra izbira. Več, še vedno je eden izmed boljših, na oko lepših in bolj udobnih enoprostorcev na trgu. Če vemo, da je lahko cena nekaj nižja kot pri konkurenci, je ta avtomobil, prav tako motoriziran, lahko izredno razumna odločitev.
Rok Rabič
foto: caranduser.com
