Vrnitev v (črno) Laguno – III. del
Ko je še v mojih srednješolskih letih na slovenske ceste zapeljala prva generacija Renaultovih Lagun, je predstavljala pravi statusni simbol. Veliko očetov bilo je namreč že malce sitih t. i. CL in GL Passatov, zato je bila t. i. 1.8 RT Laguna seveda mentalni in oblikovalski preskok v doumevanju družinskega avtomobila. No, resnici na ljubo je treba priznati, da je tretja generacija lagune precej manj izstopajoč avtomobil, pa tudi ponudba v tem segmentu je precej bolj agresivna kot v na začetku opisanih časih. 
Tretja generacija lagune je bila v zadnjem času malenkostno osvežena, najbolj očitne so spremenjene sprednje luči in dve izpušni cevi, vsaka na enem koncu zadka. Renault si je pri tretji generaciji lagune zelo prizadeval, da bi bil konkurenčen nemškim limuzinam, in je zato naredil precej, da bi se avto dobro peljal. Seveda je s tem izgubil na udobju, po katerem je slovela prav prva generacija tega avtomobila. Tradicionalni kupci Renaultov bodo zaradi tega morda razočarani, tisti, ki bodo prvič vozili novo laguno, pa navdušeni. Bistvo novega karakterja Lagune je v sistemu 4Control, ki je na voljo pri vseh 
dizelskih različicah. Zanj je sicer potrebno doplačati slabih 1.500 evrov, dejansko pa gre štirikolesno krmiljenje. Praktično to pomeni, da z volanom obračate tudi zadnji kolesi. To prinaša izjemno okretnost, saj se Laguna obrne na zelo majhnem prostoru, posledično pa je tudi parkiranje veliko lažje. Vozniškim navdušencem sistem prinaša manj vrtenja volana v ovinkih in občutek, da se vozite po tirnicah. No, fizike tudi s tem ni mogoče premagati, Laguna ob pretiravanju sili z nosom naravnost, kar v skrajnih primerih napove tudi cviljenje prvih gum. Kljub temu je na račun omenjenega sistema marsikateri ovinek mogoče speljati z višjo povprečno hitrostjo. Manj vam bo šel sistem na roke pri vožnji na avtocestah, ko se vam bo zdelo, da je mehanizem celo preveč neposreden za tovrsten avtomobil, posledično pa boste morali občasno nekoliko več napora vložiti v ohranjanje smeri avtomobila. Testna Laguna se je ponašala s t. i. black edition opremo in v osnovi s tem motorjem stane 24 tisoč evrov, čeprav je testni model zaradi vseh dodatkov, vključno s štirikolesnim krmiljenjem, dražji za dobrih pet tisočakov. Izpostaviti je treba izdatno multimedijsko opremo in Bose ozvočenje. 
Dvolitrski dizelski dCi 150 s prav toliko konjskimi močmi je zelo prožen in zmerno žejen, na testu je porabil 6,5 litra na 100 kilometrov. Notranjost bistvenih sprememb z osvežitvijo ni bila deležna. Osebno mi sicer oblika sredinske konzole ni tako pri srcu, saj imam očitno ukoreninjeno v podzavesti, da mora biti le-ta izdelana iz enega kosa. Lagunina je iz dveh delov, zato bi pričakovali, da bo temu primerno več odlagalnih površin. Pa temu žal ni tako, saj praktično nikamor ne morete nič postaviti ali odložiti. Ne glede na to pa je v kabini kar precej prostora in to tako spredaj kot zadaj. Prtljažnik je uporaben, ker se steklo odpira skupaj z vrati in tako nadomesti nekoliko manjšo prostornino. 
Po vsem videnem in občutenem lahko ugotovimo, da želi tretja generacija Lagune s svojimi voznimi lastnostmi parirati nemški konkurenci, saj je svoj značaj, še posebej s sistemom 4control, precej približala nemškim avtomobilom. Na francosko udobno in pozibavajočo vožnjo boste pri Laguni tretje generacije čakali zaman. Ali je bil takšen karakterni preobrat tudi sicer zaman, bodo pokazale prodajne številke.
Luka Podjed
foto: caranduser.com
Oddajte tudi vi vaš glas in si oglejte celotno lestvico avtomobilov glede na karakteristike TUKAJ!
