Pot v X
Ko se človek sprehodi po večjih mestnih središčih in se ozre naokoli ugotovi, da večina ljudi brezciljno hiti, vsi so v „gužvi“ in vsi imajo „norišnico“ … Vendar, ko se poglobite v omenjene „norčke“ ugotovite, da navadno bežijo le pred samim seboj, da le redko poznajo svoj cilj, kaj šele pot. Zavoljo družbenih norm in lastne bede si otežijo življenje in tako tavajo, tečejo in nekateri celo divjajo … v pot X.
Podobno je tudi z lastniki avtomobilov. Morda je bolje pričeti z izdelovalci avtomobilov, saj so uspeli človeško pamet preučiti do (skoraj) zadnje podrobnosti. Če si boste pogledali cenik današnjih avtomobilov, vam bodo vsi v osnovni različici ponudili ugodne cene, ko pa pričnete še z izbiranjem tega in onega s seznama dodatne opreme, ugotovite, da je ponujena cena zgolj informativna, saj ni malo izdelovalcev avtomobilov, kjer seznam dodatne opreme velja za več kot 2,5-kratnik osnovne cene. Ampak ali dejansko vse to potrebujemo? Je res nujno, da imate emblem vašega avtomobila všitega v vzglavnike, pri tem pa vam to dejanje zaračunajo mastnega 
tisočaka? Verjetno se odgovor ponudi sam od sebe. Če želite to kupite! V resnici večina uporabnikov med vožnjo posega zgolj po tempomatu, (samodejni) klimatski napravi in, seveda, avdio napravi, in če le ta predvaja še zgoščenke z MP3 datotekami, oziroma ponuja AUX izhod, se zdi, da je vaša pot omejena zgolj s prostornino posode za gorivo. Slednja je v našem testnem primerku pogoltnila 60 litrov, medtem ko so vse naštete pritikline našle mesto v t. i. barvni različici. Pravzaprav je barva tisti del avtomobila, ki vas bo zaznamovala. Fluorescentna zelena tako izstopa v prometu, da je še igra na parkirišču „ugani kateri je moj avto“ sila dolgočasna in ne ponuja ravno veliko možnosti. Pri tako „ekstremnih“ barvnih kombinacijah se boste znašli zgolj v dveh situacijah. Prvi vas bodo na vse pretege hvalili, spet drugi grajali in se zgražali nad vašim barvnim okusom, toda dejstvo je neizpodbitno, zgrešil vas ne bo nihče! V kategorijo „zeleno“ pa sodi tudi bencinski agregat, ki je bil prostornine 1,6-litra. Zagotovo težko govorimo o presežku moči, toda če ste razumeli bistvo tega besedila, boste razumeli, 
da bodo lastniki takšnega vozila sila redko pomislili na agregat, ki bo ponudil bolj neobvladljivo moč. 81 kilovatov je na cesto prenašal 6-stopenjski ročni menjalnik, čigar prestave niso odmerjene z večjo mero domišljije, saj se boste pri hitrosti 130 km/h vozili z le nekaj malo pod 4.000 vrtljaji v minuti, kar posledično pomeni neprijeten trušč in občutek, da vaš „konjiček“ sopiha s (pre)polnimi pljuči. Pri porabi goriva smo se ustavili nekoliko nad devetimi litri, kar je za izkoristek moči precej, toda v pričakovanju. Potrebno je omeniti, da so testnemu agregatu že zelo šteti dnevi, saj ga bo v kratkem nadomestil TCe s 115 KM.
Renault Color Edition sodi v tisto posebno kategorijo, ki jo ljudje (pre)pogosto zanemarjajo. Gre namreč za zelo razumen nakup, kjer boste le redkokdaj pogrešali (ne)potrebno potrebščino, vendar boste kljub vsemu zelo opazni. Opaznost gre seveda pripisati nezgrešljivi barvi, toda dejstvo ostaja. Seveda vam še vedno ostane druga možnost in se pričnete prebijati skozi nepregledne sezname dodatne opreme, ki bodo udarili na čustveno plat, toda ali vse to dejansko potrebujete? Izbira je seveda prepuščena vam … prav tako kot pot v X.
Boštjan Horvat
foto: caranduser.com
