Nesimpatični simpatičnež
Ne spomnim se, kdaj smo v našem uredništvu nazadnje gostili junaka (testni avtomobil op. a.), ki bi postregel s toliko različnimi komentarji. Prav s povešenimi ušesi in nekoliko z distance sem vedno poslušal komentarje vseh sopotnikov, ko so me zagledali prihajati. Od komentarjev „kaj hudiča pa je tole“ do „ja pa iiiiiiiiii“. In prav neverjetno je bilo, da pri nobenem posamezniku nisem znal predvideti, ali mu bo všeč ali bo zlil gnojnico.
A k sreči je lepota subjektivna presoja vsakega posameznika in v tem trenutku občudovanje ali zgražanje prepuščam vam. Meni osebno še najbolj spominja na legendarno Bolhco, ki je zaužila koktejl steroidov in rasnih hormonov in je nekaj posebnega. In ravno to je tista dodana vrednost, ko imajo vsi avtomobilski proizvajalci, domala od najmanjšega do največjega predstavnika, le 
povečane modele. V resnici imajo le redki „jajca“, da na tržišče pošljejo nekaj drugačnega, če želite nekonvencionalnega. In to Ignis zagotovo je. Če pustimo ob robu njegovo zunanjost, je vse ostalo, kar ponuja prav gotovo „na mestu“. Ignis ne želi izstopati, vsaj ne kot nastopač, temveč na način, ko ljudje cenijo tisto, čemur je namenjen … preprosti uporabi. Že sama notranjost odstira še tako velik dvom. Vse je tam kjer bi želeli in predvsem vsi gumbi so dovolj veliki, da niti bolj štorasti ne bodo negodovali.
A Suzukiji so bili vedno avtomobili, ki jih … vozite. Morda se sliši nenavadno, konec koncev vse vozimo, a Ignis svojo pravo vrednost kaže šele ko zaženete ključ motorja. Naš testni primerek je bil opremljen z 1,2-litrskim agregatom, ki je zmogel 66 kilovatov moči. Ni veliko, saj danes že težko najdete avtomobil, ki bi imel manj kot trimestno število „konjev“ (ali kilovatov). Vendar Ignis tehta le 850 kilogramov! Ko moč združite, preko 5-stopenjskega ročnega menjalnika, s štirikolesnim pogonom, dobite pravo igračko, ki kar kliče po tem, da svojo nekonvencionalnost pokaže izven asfaltnih 
površin. Saj ne, da bi tam res bil doma, a še vedno ponuja kopico užitkov, ki jo omogoča 18-centimetrski odmik od tal. Čeprav meri v dolžino vsega 3,7 metra je na zadnji klopi povsem dovolj prostora, le prtljažni prostor je posledično odmerjen z (le) 200 litri. Morda smo se še najbolj čudili izbiri inženirjev, da v Ignisa privijačijo 30-litrsko posodo za gorivo. Ne ne, nismo se zmotili, dejansko je toliko litrov v njej. Prvič, ko smo se ustavili na črpalki, smo bili prepričani, da je ročka odpovedala, a nas je nekoliko bolj poglobljena analiza privedla do odgovora, čemu tako. V praksi pomeni, da boste lahko z enim polnjenjem prevozili nekje med 400 in 500 kilometri. Zagotovo ne moremo mimo njegovega obračalnega kroga, ki meri osupljivih 9,5 metra!
Kaj bi porekel o Ignisu? Vedno sem cenil ljudi, ki imajo toliko poguma,da ponudijo nekaj, o čemer se lahko krešejo mnenja. O Nemcih, Francozih … boste težko slišali toliko različnih mnenj, a tudi komentarji so mlahavi kot … Tukaj bosta samo dve možnosti. Prav tako je potrebno vedeti, da lahko osnovnega Ignisa odpeljete že za manj kot 10 tisočakov. Naš testni primerek je veljal 14.100 evrov, kar je, glede na štirikolesni pogon, navigacijo, LED žaromete ... zares korektna cena. Seveda, se bodo našli posamezniki, ki bodo trdili, da za ta denar dobijo že Pola, C3, Corso … Res bodo, a ko jih bodo opremili s podobnim ...
Boštjan Horvat
foto: caranduser.com
