Toyota Corolla Hybrid Executive v različicah 2.0 Touring Sports in 1.8 Sedan (2020)

Sodobna družinska poslovno-uporabna naveza

Toyote Corolle ne potrebujemo posebno predstavljati. Gre za najbolje prodajan avtomobil na svetu, ki je priljubljen tudi na sončni strani Alp. Njen staž potrjuje že dvanajsta generacija. Kot prodajni hit japonskega koncerna z vsako generacijo prinaša tudi določeno breme, saj so pričakovanja vodstva v Toyota Cityju visoka (dejansko ima mesto takšno ime!). In ker Japonci nikakor ne čakajo na starih lovorikah kvalitete in uspešnih prodajnih številk, ki so v pozabo pahnile nekoč mogočne koncerne iz ameriškega Detroita, so se pospešeno lotili razvoja trendovskih hibridnih modelov. Corolla, ki je pri tem na voljo v treh karoserijskih različicah, nudi dva tipa simbioze elektrike in bencina. Prvega, s strani oktanov, tvori 1,8-litrski, drugega pa dvolitrski bencinski agregat. In ker sem med preizkusom gostil praktično enako in hkrati najvišje opremljena karavana ter takoj zatem še limuzino, sem se odločil za kombiniran »koktejl« test oziroma neposredno primerjavo družinsko naravnane Corolle z nahrbtnikom in večjo konjušnico ter poslovno-elegantne a nekoliko šibkejše različice.

Prva razlika je oblika, vendar manjša kot bi si mislili. Nova Corolla je, ne glede na karoserijsko izvedbo, daleč stran od nekoč dolgočasnega vozila. Definirajo jo ostre in dinamične poteze, ki se podajo tako karavanu kot limuzini. V tem primeru je karavan deloval bolj športno, celo atraktivno če želite kljub »poslovni« opremi medtem, ko je limuzina izžarevala več »kravatarske« elegance. O praktičnosti ne velja razpravljati preveč. Oba primerka imata enako medosno razdaljo (hatchback kot vmesno zanimivost recimo 6 cm krajšo), zato je bilo v obeh dovolj prostora tudi na zadnji klopi. Prtljažni prostor je pričakovano prednjačil v karavanu in to za dodatnih 110 litrov, v limuzini pa bo dostop, do sicer ne tako skromnih 471 litrov prostora, še dodatno grenil večje prevoze. Če ti niso stalnica ne bo težav. Zato bo tudi v Sedanu dovolj ambienta za štiri potnike in njihovo manjšo (npr. vikend) prtljago, medtem, ko na družinske počitnice raje zapeljite Touring Sportsa.

Ker je bila opremljenost obeh vozil praktično enaka ju je na tem mestu najtežje primerjati. Sklop Executive je najvišji nivo opremljenosti in prinaša kar nekaj Toyotinih dobrot. Mednje bi uvrstili voznikov HUD projecirni zaslon, bi-LED žarometa, 18-palčna lita platišča in večjo skupino elektronskih pomočnikov, ki bdijo nad vašo varnostjo. Ne pozabimo niti zimskega paketa ogrevanja volana in sedežev. Nam je vse skupaj prišlo prav, saj je nad Alpe pričela trkati zima. Velja pa novi Corolli pripisati tudi rahli minus, ki se nahaja v multimedijskem sistemu. Ta še vedno ni tako intuitiven kot recimo pri evropskih konkurentih in zahteva nekaj prilagajanja in zaradi nelogičnosti več sprehajanja po celotnem sistemu.

Druga razlika je morda še večja kot prva. Gre se za pogon in skoraj 60 KM razlike. Šibkejši zmore 122 »konjičev« in se težko kosa z dizelsko ali bencinsko konkurenco v tem segmentu, medtem ko je močnejši s 180 KM znatno bolj odziven in prožen. Po drugi strani tudi malce bolj potraten, kar pogostokrat šteje pri izbiri alternativnega pogona. Vseeno je pri »žeji« v povprečju le 0,3 litra razlike, občutek na cesti pa med obema precej različen. Aktivne družine, ki v polni sestavi redno zahajajo naokoli, bi težko umestil v karavana s šibkejšim pogonom, ki ga v konfiguratorju lahko obkljuka medtem, ko bi se v limuzini verjetno često prevažali sami in zato potrebe po večji moči morda ni. Takšnega mnenja so očitno Japonci, saj limuzine z dvolitrskim hibridom ni na voljo. Je pa Sedan na voljo tudi z 1,6-litrskim bencinskim agregatom in dodatnimi deset »konjiči«, v karavanu in hatchu pač ne. Pri Toyoti že vedo. Sam sem mnenja, da bi tak pogon pristajal obema, kljub malenkost višji porabi in dvema tisočakoma doplačila. Moram pa poudariti še tehnično plat obeh pogonov in njun izkaz pri relacijah na avtocesti. Tam sta oba občutno bolj požrešna in njuna povprečna poraba preseže sedem litrov, ob priganjanju ali večji masi prtljage in potnikov pa tudi osem. Prednost obeh pogonov je mestna vožnja z veliko jadranja, saj je električni EV način zelo nežen in hitro poseže po oktanski asistenci. Tu je rahlo v prednosti močnejši (dvolitrski) hibrid, ki ima tudi zmogljivejši elektromotor (+ 11 kW) in posledično manjkrat hlasta po pomoči agregata.

Ekonomika. Limuzina je pričakovano cenejša od karavana, saj je manj praktična in na voljo le s šibkejšim hibridnim pogonom. Štirje tisočaki in pol so kar zajetna razlika na blagajni, vseeno pa se dodani evri odtehtajo na cesti. Tu je Corolla TS z močnejšim hibridom bistveno bolj samozavestna in o čutni vožnji tudi nič bolj potratna.

Fotrov kotiček
Priznam, da mi je Corolla zlezla pod kožo. Pravzaprav kar oba primerka. Pa ne zaradi pogona, ker osebno samopolnilnih hibridov ne zagovarjam, saj se elektrika proizvaja iz agregata kar v praksi ne pomeni nič bolj okolju prijaznejšo tehnologijo vožnje kot z le bencinskim agregatom, temveč zaradi oblike. Ta je res všečna, napredek pa je viden tudi v kabini. Veliko dobre in vsakodnevno uporabne tehnologije za konkurenčno vsoto. Kaj pa, če bi imeli pri hiši kar oba primerka? Čas dolgočasnih elektrificiranih Toyot je mimo!

Blaž Likovič
foto: caranduser.com