Ta je pa lovska ...
… Toyota namreč. Za vsako testno vozilo, v katerega sedem, si poskušam ustvariti podobo tipičnega kupca. Tistega torej, ki mu je vozilo najbolj pisano na kožo in bo v največji meri zadovoljilo njegove mobilne potrebe. Preveč stereotipno? Zagotovo, a za avtorja vsaj zabavno, obenem pa metoda vnese tudi nekaj objektivne nepristranskosti, saj vsi vemo, da danes slabih avtomobilov tako rekoč ni več (O.K. izvzemimo razne kitajske poskuse, ki zaenkrat še nimajo vstopa na evropski trg), so zgolj avtomobili za različne ciljne skupine.
Toyota RAV4 je bila v začetku med prvimi SUV-ji, ki so v večji meri namenjeni urbanim križarjenjem kot terenskim podvigom, a se ne ustrašijo snega blata in razritih kolovozov. Visoko sedenje je kot nalašč za nekoliko starejšo populacijo, ki se sicer težko zbaše v školjkasto nizke športne sedeže, obenem pa visoko sedenje omogoča tudi dober pregled nad dogajanjem v okolici. RAV je dovolj terenski, da omogoča suvereno premagovanje vseh ovir s katerimi se povprečni uporabnik, čeprav morda lovec, sreča na svojih cestnih in zunaj cestnih popotovanjih. Štirkolesno gnani vas bo pripeljal do še tako oddaljene jase,
kjer boste lahko mirno in tišini čakali, da se vam na muho prikaže komad. Tiho in uglajeno delovanje dizelskega motorja ne bo prestrašilo gozdnih prebivalcev, saj je slednje tudi v mrzlih jutrih prav presenetljivo mirno in daleč od nekoč znanega nam škrabljanja dizelskih motorjev. S 110 kilovati (150 KM) je komaj še dovolj živahen, da vam niti na avtocesti ni potrebno zardevati, sama zasnova vozila pa tako ali tako ni namenjena postavljanju avtocestnih rekordov, še manj oddrsavanju preko podeželskih ovinkov. Motor torej zadošča in je zelo spodoben dizelski izdelek. Prtljažnik ni velik, a zadošča za Blaser bokarico (po domače kombinirko) in ostalo lovsko opremo, če pa slučajno ne bo dovolj, lahko še vedno podrete sedeže in ga s tem povečate. Zadnja klop je namreč deljiva po sistemu 1/3 2/3, kjer pa je škoda, da niso zastavili kot 3x po 1/3. Zlasti ožji sredinski del klopi, ki je sicer pri podiranju vezan na 2/3 bi bil lahko samostojen. Podrt bi bil kot nalašč za prevažanje daljših predmetov (beri smuči) in še štirje bi se prav gosposko peljali. Pri RAVu vsekakor velja pohvaliti menjalnik in prestavno ročico. Čeprav izjemno dolga, lepo sede v roke, še posebej, če imate roko naslonjeno na sredinsko oporo, obenem pa menjalnik skozi vse prestave lepo teče. Če sem v naslovu zapisal, da je Toyota RAV lovska in imel v mislih neko ciljno skupino kupcev, pa ne morem tudi mimo nekaterih »lovskih« pogruntacij inženirjev, ki so revitalizirali pred časom videne, a k sreči v sodobnem avtomobilizmu tako rekoč pozabljene rešitve. Ključ, gospe in gospodje, je tako rekoč skoraj enak tistemu, ki smo ga poznali v priljubljenem vzhodno nemškem »Burglu«, notranja osvetlitev pa postavlja spomenik kreativnosti z barvami. Merilniki so tako npr. v beli bar
vi, gumbi na sredinski konzoli oranžni, nato pa se pojavi še kakšna drobna zeleno osvetljena podrobnost. Toyota, vse lepo in prav, a božič ni celo leto. Tudi sicer je notranjost v konfliktu z izjemno posrečeno oblikovano zunanjostjo vozila, nekoliko pa šepa tudi ergonomija. Na tem mestu imamo zlasti v mislih položaj za volanom in zelo kratka sedala sedežev, ki pobereta davek na udobju. 
Kot zapisano v uvodu. Danes slabih avtomobilov ni več. So samo dobri in odlični, namenjeni zelo različnim ciljnim skupinam. Če potrebujete prilagodljiv avto za vse razmere je Toyota RAV4 lahko dobra odločitev, je pa res, da so nekatere opisane zamere takšne vrste, ki si jih v tej cenovni skupini vozil skorajda ne bi smeli privoščiti.
Goat Rider
foto: caranduser.com
Oddajte tudi vi vaš glas in si oglejte celotno lestvico avtomobilov glede na karakteristike TUKAJ!
