Mali rocker
Volkswagen je s premiero T-Roca vstopil v segment kompaktnih križancev, kjer se nahajajo Renault Captur, Peugeot 2008, Mazda CX-3, Toyota CH-R in podobni. Gre za nekakšen razred, ki raste najhitreje od vseh in videti je, da so se Nemci pripravili in vanj vstopili udarno. S čim torej kupce prepričuje najmanjši Volkswagnov SUV?
Prvič z videzom. Ta je sicer vedno subjektivne narave ampak kar poglejte si T-Roca. Poudarjene bočne linije, velika kolesa z izrazitimi obrobami. Nadaljujem? Verjetno ni potrebe, saj sem med druženjem z malim »rockyjem« dobival same pohvale – tako z moške kot nežnejše strani. Preden sem T-Roca zapeljal na normni krog sem moral tako opraviti kar nekaj postankov pri gospeh in gospodičnah, ki so mi (menda v 
šali) zabičale, da ko mali križanec prispe na test, ne smem imeti izgovorov, da se ne pripeljem mimo. In sem se. Vse omenjene dame so med drugim hvalile T-Rocov oblikovni slog s ščepcem bahaštva, zimzeleno kombinacijo bele karoserijske barve in črne strehe, visok položaj za volanom, okretnost vozila, odziven 3-valjnik, ki sem ga sam pohvalil že med druženjem s Polom TUKAJ ter konec koncev tudi njegovo prostornost. Ni tako majhen, družinsko uporaben pa vseeno ne. In to kljub temu, da bi ga prej kot ob bok Polu postavil k Golfu.
Drugič s tehnologijo. Testnež je bil z izjemo osrednjega 8-palčnega zaslona občutljivega na dotik, z opremljenostjo sicer relativno skop, vseeno pa se je glede na nivo »obogatitve« izkazal. Manj s končno ceno, a o tem več pozneje. Med zanimivejšimi dobrotami so se tako znašli aktivni tempomat, dvopodročna klimatska naprava, že omenjeni osrednji zaslon, pri katerem sem sicer pogrešal možnost DAB radijskega sprejema, ter usnjen večfunkcijski volanski obroč.
Tretjič z voznimi lastnostmi. Litrski trivaljnik sicer ne prekipeva od moči, vendar je v kombinaciji z dobrim 6-stopenjskim ročnim menjalnikom odlična izbira za tiste, ki večinoma »vandrajo« po mestni džungli. Agregat se izkaže z varčnostjo, saj je v povprečju »popil« 6,2 litra oktanskega napoja ter poskočnostjo, saj mu sapa nekoliko poide šele pri višjih hitrostih. Nasploh so vozne lastnosti (nekoliko pričakovano) med boljšimi v segmentu.
Je pa ena »malenkost«, ki zna marsikaterega kupca obrniti h konkurenci, in sicer T-Rocova cena. Ta v ogoličeni osnovi stane skoraj 19 tisočakov za katere se v istem salonu dobi solidno opremljen Polo. Tukaj se pač vidi, da so križanci trenutna modna muha in se prodajajo dobro kljub višjemu finančnemu vložku, pa čeprav gre v večini primerov le za »terensko šminko«. T-Roc nudi precej vendar za zajetno protivrednost. Torej, ali čustva ali pa pragmatičnost in poseg po tistih manj »okrancljanih« modelih iz Volkswagnove garaže.
Fotrov kotiček
Če sem povsem iskren, sem mnenja, da s(m)o podalpski gospodje bolj naklonjeni večjemu VW Tiguanu (v R-Line preobleki seveda), medtem, ko se nad manjšim T-Rocom navdušujejo predvsem naše boljše polovice. Če ju približno enako opremim finančna razlika med njima znaša približno 10 odstotkov končne vrednosti, zato bodo pri nakupu odločila čustva. Moja vzame T-Roca, jaz Tiguana in pika! In kupili bi T-Roca se razume …
BlažLikovič
foto: caranduser.com
