DomovEkipaO nasCenik storitev

Kolikokrat še gremo spat?

Kolikokrat še gremo spat?

Kolikokrat še gremo spat? Je vprašanje motorista, ko se po dolgem obdobju slabega vremena obeta vikend fura! Tako se mi je mudilo na motor, da sem bolj slabo spala in se kar brez budilke zbudila ob 05:30. Odkrijem Muca, ga pobožam – pejva lup?k in kreneva proti Postojni.

Na OMWju naju že ?aka Luka … Moškemu uro zaupat – jao, eno uro prezgoden (no, boljše kot prepozen). Je vsaj v miru kavo spil :) Ampak tale njegov 996, kakšen lepotec. Ga je nemogo?e zgrešiti, kamorkoli greš – Ducatijeva suha sklopka odmeva na kilometer, glede vizuala pa tudi ni za zgubljat besed <3.

Hitro sva zmenjena, ?ez mejo in na Grobnik pogledat, ?e ujameva eno dirko… Super se ogrejeva, ovinki v umirjenem tempu, v Ilirski se ustaviva le toliko, da napolniva rezervoarje. Nooooo – ali pa tudi ne. ‘Zakaj gresta vedno dva Ducatija na pot? Da vsaj eden prispe na cilj!’ Baje ;) Momentalno je imel eden od lepotcev tremo, ker sta se prvi? vozila skupaj pa ni hotel v prvo kresnit… Smo hitro prebrodili krizo in gasa proti Grobniku. O STANJU na meji na poletno sobotno dopoldne najbrž ni treba izgubljat besed :)

Na Grobnik prispeva minutko preden se je za?ela dirka ‘Rookie Cup’ in ravno sem še ujela Amadeja #65 kako se je izstrelil in že v startu prehitel nekaj tekmecev. Mladeni? je potem v vsakem krogu prehitel najmanj enega in na koncu pomahal v ciljni ravnini z drugega mesta. Bravo Amadej! Najhitrejši ?as dirke! Zaradi meni nerazumljivih pravil (bil je prehiter?) pa je na koncu z odbitkom pristal na še vedno dobrem 4. mestu. ?estitava Amadeju in že letiva naprej – oba motorja kresneta u prvo! Zmaga je naša!

Luka me je celo dopoldne strašil, da je Magistrala zaprta zaradi burje pa mu samo odmahnem z roko, greva do Senja in naju naj policija obrne, ?e kaj ne štima. Se ne pustim preve? motit, trma notranjska. Malo je sicer pihalo ampak ni bilo sile, že tako sem si zadala malo bolj umirjen tempo, saj imam prijazne pošte s strani dolo?enih ‘organov’ dovolj za nekaj ?asa… Luka pa se tudi ni pritoževal za mano, o?itno se tudi na 996 da turisti?no peljat ;)

V Senju se samo spogledava – nih?e naju ni ustavljal, midva pa tudi nisva prišla kave pit - letiva naprej (j*** burjo). Kakšno veselje je to, ko zagledaš pred sabo znano tablo, ki pomeni, da se ?ez par metrov za?nejo tisti tapravi ovinki. Juuuuuuhuuuu! Že spet vriskam v ?elado! Pa v taki fajn družbi! Vsaki?, ko sem pogledala v ogledalo, in zagledala tisi ‘pomežik’ v maski Lukovega 996 se mi je razlezel nasmešek do ušes. Potem pa nekje v bližini Karlobaga švigne mimo znana silhueta in že vem kdo sledi – maham kot pritisnjena in se derem v ?eladi, kot da me sliši pri xyz km/h :) ‘Karmeeeeeeeeen’. V sekundi odpade ideja turisti?nega tempa in letim za njima!

Par metrov naprej ?akata Jasmina in Tomaž, 2 sekundi pa smo zmenjeni:, Pelinkovec v Paklenici!’ - gremooooooooo :) Zbudila sem se, ampak seveda me vsi prehitijo v eni ali drugi Dragi. Tile moji ducatisti se PELJEJO (z veliko za?etnico)! Parkiramo na standardni lokaciji v Paklenici in z nasmehom do ušes vse 4 pozdravim, naro?im pelinkovec in pivo (seveda edina, saj grejo ostali tokrat naprej do Paga, najini motorji pa ostanejo parkirani). S temi ljudmi sem vedno nasmejana – ni druge - z ene strani razgled na morje, z druge pa na 6 Ducatijev, je še kakšna druga možnost kot nasmeh do ušes?!

Karmen, Jasmina, Samo in Tomaž šibnejo naprej, midva pa k Dinkotu na ribo in drživa fige, da ima še kakšno sobo na voljo, ker rezervacije seveda nisva imela – uuups. Dinko itak vedno vse zrihta! Ribica je odli?na, pivo paše, še razkužit je treba z enim takratkim, potem pa spat.

Ali pa tudi ne :) Izza vogala zaslišim eno glasno ropotanje in zasveti se oranžno. Bilo kuda, Kosman svuda – ni? še ne bo s spanjem …


 


 
Pasica
 
Pasica

Iskalnik

Twitter


© CarAndUser.com | 2021 | Vse pravice pridrĹľane | info@caranduser.com