DomovEkipaO nasCenik storitevSplošni pogoji

Morsko doživetje

Morsko doživetje

Na morju nimam ravno navade dolgo poležavat. Oči odprem spet že ob 05:30 ampak vseeno se še za dobre pol ure obrnem. Ob 08:00 že na plaži občudujem nedotaknjeno jutranjo gladino morja. Malo pomeditiram na sončku, stopala mi nežno boža hladna voda – sama sem na plaži. Za ne prehvalit! Vržem se v vodo in se načofotam :) potem pa se vesela in razigrana odpravim na zajtrk. Jajčka na učka – nom nom ...

Ob 10:00 smo že zmenjeni s Sergejem, da se skupaj odpeljemo proti Sloveniji. Sem bila kar presenečena, da se je vsa druščina od prejšnjega večera zbrala in tako zgodaj spravila na motor. Noooo, ne čisto vsa ;) Nekaj se jih je odpravilo že prej, dva pa sta še spala (hehehe). Smo si imeli ob večerji veliko povedati in je bilo treba poskrbet, da grla ne ostanejo suha (posledice pa so vsem jasne) …

No, po tako lepem in obetavnem jutru, se žal ne morem pohvalit z najboljšo vožnjo. Če sem včeraj govorila o turističnem tempu, ne vem kaj bi rekla temu danes. Bljah! Ko ne gre, ne gre. Na silo na motorju pač NE. Lagano sportski je šla Hermina in so jo morali počakat na kavi. Nikakor nič od mene in zdelo se mi je, kot da me Muc prosi, naj zmigam rit in malo bolj zategnem desno ročico. ‘Žal Muc, danes očitno ne.’ Kot da me je nosila luna …

Šele na reški obvoznici sem se zbudila, ko sem zaslušala suho rožljanje sklopke enega prvih Monstrov. Miiiiiiiiiijau! Pa sva letela za njim, Muc vesel, tja do Ilirske Bistrice v polnem gasu. Spet se mi je razlezel nasmeh do ušes in tistih črnih, grozečih oblakov tja proti Postojni nisem želela zaznat ;) Še dobro – saj je vreme očitno samo še mene čakalo. V Postojni se poslovim od Luka, Polone in Sergeja – na hitro spoznam še veselega lastnika novega V4 (se mi zdi, da smo prav vsi kot srečni kot otroci, ko se usedemo na motor!) in šibamo proti domu.

Že tako sem bila vesela, da me je tisti Monster potegnil iz zimskega spanja – ampak, ko pridem na Kačje Ride!!! Hermina kot nova, Muc pa navdušen! Izpred semaforja pod postojnskim viaduktom sva se pognala kot Amadej včeraj na Grobniku. Mislim, da sem motorista, ki je potrpežljivo že nekaj časa čakal na zeleno kar malo šokirala (hihihi, se zlobno nasmeji) – maaaa se je hitro zagnal za mano. Prehitet pa ne vem ali me ni mogel ali ne hotel :)

Na znanem ovinku je veselo škljocal Urban, zato sem se seveda žrtvovala in odpeljala še en krog gor in dol po Ridah. Saj pravim, kot nova po dveh krogih pozdavim fante na postajališču in za las pobegnem tistim prej omenjenim grozečim oblakom. Muca doma parkiram, se mu zahvalim – malo počakam, da se ohladi in ga pokrijem, preden se ulije kot za stavo!

Lahko noč MUC!


 


 
Pasica
 

Iskalnik

Twitter

Pridruži se nam na facebooku


© CarAndUser.com | 2019 | Vse pravice pridržane | info@caranduser.com