DomovEkipaO nasCenik storitevSplošni pogoji

Slovenski vozniki in dež

Slovenski vozniki in dež

 

„Voznike opozarjamo, da na razcepu Zadobrova nastajajo zastoji“. „Zastoji tudi na ljubljanski severni obvoznici med priključkoma Bežigrad in Koseze proti razcepu Kozarje zaradi prometne nesreče“. „Do prometne nesreče je prišlo tudi na dolenjski avtocesti pred priključkom Višnja Gora v smeri proti Novemu mestu.“

To je le nekaj obvestil, s katerimi so nas radijske postaje prejšnji konec tedna dobesedno zasipavale. Razlog pa dež, svojo piko na i je dodala še polna luna. Prometna nesreča vsakih nekaj kilometrov, dolgi zastoji na odsekih, kjer običajno niti v konicah ne pride do njih. Zakaj slovenskim voznikom vožnja v deževnem vremenu povzroča tako hude težave, da vozimo praktično kot dan po opravljenem vozniškem izpitu? Razloge lahko iščemo predvsem pri sebi in ne vremenu. Težava je v tem, da velika večina ljudi vozi le zato, da se med tednom zjutraj pripelje v službo in ob 16. uri krene proti domu. Med vožnjo počnemo vse. Jemo, pijemo, telefoniramo, pišemo kratka sporočila, posodabljamo statuse na družabnih omrežjih, celo beremo, počnemo skratka vse kar spada v domačo dnevno sobo in nikakor ne na cesto. Že ob lepem vremenu in normalnih razmerah na cesti nobeno od teh dejanj v nobenem primeru ni opravičljivo, kaj šele v dežju ali celo hudem nalivu.

Druga težava je morda to, da se z vozimo samo in zgolj zato, da se nekam pripeljemo. Zaradi tega večina voznikov ni skoncentirana na vožnjo, misli jim „bezljajo“ povsod drugje, poleg tega pa niti približno ne pozna svojega avtomobila. Mnogi ne vedo kako se njihov avtomobil obnaša v različnih razmerah, mnogi ne vedo niti, v kakšne pnevmatike je obut njihov avtomobil. Vse to privede do tega, da svojemu „jeklenemu konjiču“, ki nam v resnici iz dneva v dan služi kot kakšna težko „oprtana mula“, niti približno ne zaupamo in peljemo tako kot bi z neba padale prekle, cesta pa kot bi bila ena velika ledena ploskev. Seveda nas opozarjajo, in tudi mi člank-2zagotovo močno priporočamo prilagajanje voznim razmeram, a to nikakor ne pomeni, da po avtocesti peljemo 90 kilometrov na uro, seveda po prehitevalnem pasu, po možnosti z ugasnjenimi lučmi. Spet smo tukaj. Mnogi svoj avtomobil poznajo tako slabo, da ne vedo niti, da če imajo stikalo žarometov postavljeno na „samodejno“, pri mnogih avtomobilih gorijo le sprednje dnevne luči, zadnje pa so povsem ugasnjene. Takšen voznik je ob nalivu, ko vidljivost manjša še megla, praktično popolnoma neviden in eden izmed glavnih potencialnih razlogov za nalet.

Na drugi strani so objestneži, ki so sveto prepričani, da svojo pregrešno drago „bemfo“, ki je opremljena z vsemi mogočimi in nemogočimi sistemi, poznajo do obisti in da se jim ne more zgoditi nič. 160 kilometrov na uro v največjem nalivu … „mala malica“. En sam tako imenovan „akvaplaning“ je povsem dovolj za hudo prometno nesrečo, več kilometrske zastoje in ponovno ogromno slabe volje vseh udeležencev v prometu.

Na koncu pa še to. Spet se ponavljamo in ponavljali se bomo, dokler bomo vsak teden z avtomobili, ki niti niso naša last, naredili več tisoč kilometrov. Zakaj za vraga vozimo po prehitevalnem pasu, če na voznem ni nikogar (z namenom imata vsak svoje ime)? In za kaj za vraga se še vedno, po stoterih opozorilih in naprošanjih, ko stojimo v koloni ne znamo razvrstiti ob rob svojega pasu in v sredini narediti prostora za intervencijska vozila? Smo res tako zelo trdoglavi in zaverovani v svoj volan v eni in telefon v drugi roki? Spoznavajmo svoj avtomobil, spoznavajmo njegove lastnosti in svoje sposobnosti (iščimo meje pri tem pa ne pretiravajmo), zapeljimo se kakšen kilometer dlje. Naliv naj ne bo razlog za desetine prometnih nesreč in stotine zastojev, naj bo priložnost za nabiranje izkušenj.

Zavarovalnica Triglav torej priporoča da:

- V hudem nalivu prilagodimo vožnjo razmeram na cesti
- Bodimo vidni in prižgimo vsa svetlobna telesa (žaromete), v hudem nalivu in megli tudi sprednje in zadnje meglenke. Na ta način v prvi vrsti poskrbimo za svojo, v drugi pa tudi za varnost ostalih udeležencev v prometu.
- Na avtocesti vozimo po voznem pasu in prehitevajmo čim hitreje in čimbolj varno, pri tem pa uporabljajmo smerne utripalke. Ne zadržujmo se na prehitevalnem pasu.
- Če se znajdemo v zastoju predvidevajmo, da je na začetku prišlo do nesreče in da bodo udeleženci potrebovali pomoč. Umaknimo se intervencijskim vozilom na levi (če smo na prehitevalnem) oziroma desni (če smo na voznem pasu) rob svojega pasu. Če smo zadnji v zastoju nemudoma prižgimo vse štiri utripalke in na ta način na stoječa vozila opozorimo tudi vozila za nami.
- Vse moteče faktorje pred začetkom vožnje pospravimo v prtljažnik (telefoni, računalniki, tablice, slušalke, ...)
- Vozimo čimbolj sproščeno, misli pa naj bodo kljub temu izključno pri dogajanju okrog nas.
- K sproščenosti bo brez dvoma pripomoglo tudi poznavanje voznih lastnosti vašega vozila.
- Na koncu koncev namenimo pozornost vsem udeležencem v prometu, bodimo čimbolj pasivni, opazujmo dogajanje za vozilom ter ob vozilu in ne bodimo tako zelo zaverovani sami vase.

Mimogrede, fotografiji je posnel potnik na zadnjem sedežu.

Rok Rabič
foto: caranduser.com


rssfeed Vam je bil članek všeč? Spremljajte nas preko RSS kanala. Če vam je bil članek všeč, ga delite s prijatelji.

Twitter Facebook Myspace Stumbleupon Digg Technorati blogger google reddit Yahoo
 
 
Pasica

Iskalnik

Twitter

Pridruži se nam na facebooku


© CarAndUser.com | 2019 | Vse pravice pridržane | info@caranduser.com