DomovEkipaO nasCenik storitevSplošni pogoji

Caranduser.com v Ženevi

Caranduser.com v Ženevi

Začelo se je na vse zgodaj, ko je bilo, kot ponavadi, potrebno čakati Boštjana (Horvata op. a.). Ko se je končno, na pol speč, le primajal, se je pričela naša odisejada. Sprašujem se, ali je njegova prisotnost kriva za vso smolo ali je enostavno nekaj bilo v zraku. Pot v Ženevo je minila brez večjih posebnosti, vendar takrat se je vse šele pričelo. Ker je bila rezervacija hotela narejena tik pred zdajci, je to posledično pomenilo oddaljenost štiridesetih kilometrov iz Ženeve, oziroma slabe pol ure vožnje do salona. Je teh 40 kilometrov razlog, da zaposleno osebje hotela obvlada zgolj francoski jezik? Hmm, ne pomnim, kdaj bi nekdo na recepciji uspel poznati samo svoj materni (?) jezik. Po neverbalnih gestikulacijih smo se le nekako zedinili, pri čemer je Boštjan (Praprotnik op. a.) potegnil najkrajšo in dobil (prekratko) zložljivo posteljo s polomljenimi letvicami. Seveda se je ostala „delegacija“ kratko malo požvižgala na njegov spanec, ki je, bolj kot ne, izgledal kot zahteven prikaz položajev iz joge. Kdo je zjutraj vstal najbolj krmežljav verjetno ni potrebno posebej poudarjati.

Celodnevno fotografiranje, beleženje, dogovarjanje … osvajanje hostes… se je zaključilo v „press centru“, kjer je bila skupna želja, da bi vsebino kar se da hitro objavili. Švicarji so se izkazali s prečudovito potezo, saj so vtičnice namenili le za ploščate in ožje vtikače, hkrati pa za deset evrov ponujali adapter, za običajne okrogle vtikače. Preden smo se uspeli domeniti glede adapterjev, se je prodajni pult že pospravil in dolgih nosov smo bili prisiljenje v vzpodbujanje naših prenosnikov, ki so „dihali“ le še s pomočjo baterij. Nakar se Murn (Irena Muren op. a.) domisli genialne ideje, kako bo uredila težavo z električno dobavljivostjo. Ravno v času, ko je Boštjan H. zaključeval članek na stacionarnem računalniku, je uspela s to svojo „genialnostjo“ izključiti napajalnike, njegovemu in še nekaj drugim računalnikom, v neposredni bližini. K sreči je večina populacije na salonu moškega spola in je njen rahlo „bebast“ nasmešek večina sprejela precej boljše, kot bi to kdor koli pričakoval, razen seveda Boštjana H., ki si je še celo pot nekaj mrmral v brado. Seveda je odveč pisati, da se je objava prestavila za nedoločen čas, na nedoločen kraj. Rahlo zagrenjeni smo se nato odpravili do lokalnega „pridelovalca“ hitre prehrane. Pričakovati, da bi dobili vse naročeno, bi bilo utopično a kljub vsemu smo šele v hotelu ugotovili, da manjka polovica naročenega. Odpeljavši z gnevom in stiskajočih zob, smo pričakovali opravičilo in poseben tretma, vendar razen „posebnega“ tretmaja kaj drugega nismo bili deležni. Aroganten Francoz nas je premeril in po njegovem „rentgenskem“ pogledu odkril poreklo ter skorajda zalučal manjkajočo hrano v nas. Naslednje jutro, pri plačilu, so „gostoljubni“ francoski hotelirji odklonili plačilo s kreditnimi karticami, češ dotičnih kartic pri nas ni, čeprav je bila na vratih izobešena nalepka velikosti 30x30 cm. Razloge za nedelovanje nam je na koncu v frangleščini tolmačil kuhar, saj gospodična na recepciji, kot že omenjeno, ni poznala tujih jezikov! Resnično me skrbi kaj smo zaužili pri hrani, če na koncu celo gospodična pripravi obroke.

Obisk salona je nato potekal po ustaljenih tirnicah (fotografiranje, beleženje …), ampak najbolj (ne)prijetno presenečenje nas je šele čakalo. Našega Scenica, ki so ga prijazno odstopili pri podjetju ASP d. o. o., so lokalni veljaki uspeli zaparkirati z vseh strani. Po daljšem premišljevanju sta se Boštjana odločila za najbolj primitivno metodo. Fizično sta želela odstraniti parkiranega Volkswagnovega Pola in njuna uspešnost je bila odmerjena približno dolžine enega milimetra. Da imajo Švicarji tudi svojega Martina Krpana, smo se uspeli prepričati na lastne oči. Tokrat je zopet na sceno stopila Murn (Irena) in s seboj pripeljala varnostnika, ki na prvi pogled ni deloval ravno hrust. Toda, ko so vsi trije pričeli zibati Pola je z živalsko močjo uspel praktično sam prestaviti avtomobil do te mere, da smo se z našim Scenicom zmuznili mimo in se usmerili proti Ljubljani.

P.S. V galeriji si lahko ogledate še nekaj neobjavljenih utrinkov s salona.

caranduser.com
foto: caranduser.com


rssfeed Vam je bil članek všeč? Spremljajte nas preko RSS kanala. Če vam je bil članek všeč, ga delite s prijatelji.

Twitter Facebook Myspace Stumbleupon Digg Technorati blogger google reddit Yahoo
 
 
Pasica

Iskalnik

Naj tretje mnenje 2013

dolinar-NTM

S sklepno prireditvijo se je končala že tretja sezona nagradne igre Naj tretje mnenje. Naziv Naj tretje mnenje 2013 si je tokrat privozil Danijel Dolinar. Danijel je v seštevku treh kategorij osvojil 31 točk. Drugo mesto je pripadlo Daši Sitar, tretje pa sta si razdelila Nina Zalaznik in Marko Metljak.

Kaj je Naj tretje mnenje?

Twitter

Pridruži se nam na facebooku


© CarAndUser.com | 2019 | Vse pravice pridržane | info@caranduser.com