DomovEkipaO nasCenik storitevSplošni pogoji

Slike z usmrtitve

Slike z usmrtitve

V ljubljanski Drami so v soboto, 7. maja 2011, uprizorili še zadnjo premiero v sezoni 2010/11. Finalen odrski krst je doživela igra sodobnega angleškega dramatika Howarda Barkerja Slike z usmrtitve. Gre za prvo slovensko uprizoritev dotične igre, sicer pa je to že tretja Barkerjeva igra, ki je bila uprizorjena v SNG Drama. Barker, ki sam sebe vidi kot obrobneža, ki se ne vklaplja v vodilne tokove v Veliki Britaniji, je Slike z usmrtitve napisal v 80. letih kot radijsko igro, kot posledica izjemnega uspeha pa je kmalu sledila še gledališka uprizoritev.
Igra je nepresenetljivo eno najbolj popoularnih Barkerjevih del, saj je njena vsebina brezčasna in vsakič znova potrjuje svojo aktualnost. Srčika predstave namreč tiči v odnosu med umetnikom in državo, med umetnikovo svobodo in sledenjem avtoriteti. Glavna akterka, slikarka Galacitia, dobi državno naročilo, naj naslika znamenito bitko pri Lepantu, saj želi beneška država na ta način počastiti svojo zmago nad Turki. A slikarkina samosvoja osebnost ne more mimo dejstva, da je bitka v resnici nesmiselno klanje, zato pride v spor z naročnikom. Tako si stojita nasproti dva popolnoma različna koncepta, Barker kompleksno predstavi obe strani, a se na koncu ne postavi na nobeno stran. Čeprav se velik del predstave kazalo tehtnice nagiba v prid “ravnanja po vesti” in ponosnega prenašanja kazni z zavedanjem višjih ciljev, se na koncu ta premoč destabilizira – Barker nakaže, da ima pravzaprav vsak svojo ceno.
Igro je režirala Avstralka Lindy Davies, ki je do sedaj režirala že štiri Barkerjeve igre, z režijo dotične igre pa je prvič spoprijela že leta 1993. Sama je o igri povedala, da občuduje avtorjevo vizionarstvo, saj je igro napisal že tri desetletja nazaj, njena aktualnost pa se pravzaprav z vsakim dnem veča. Za prevod je poskrbel Zdravko Duša, ki se prav tako ni prvič srečal z Barkerjem – Slike z usmrtitve so že tretje Barkerjevo delo, ki ga je prevedel. Na tiskovni konferenci je Duša opozoril na prehajanja med vsakdanjim in poetiziranim govorom v igri ter dodal, da je govor v tej igri manj razplasten in zato bolj premočrten kot v poznejših delih. Povedal je tudi, da bil v dvomih glede naslova, ki se v originalu glasi Scenes from Execution, in dodal, da je bil glavni problem dvojen pomen besede “execution”, ki lahko pomeni tako izvedbo nekega dela oziroma naročila kakor tudi samo usmrtitev. Dejal je, da je celoten kontekst besedila nato tehtnico vendarle prevesil v prid Slik z usmrtitve. Za sceno in kostume je poskrbela Sanja Jurca Avci. Scena je v dotični predstavi precej skromna, kar ne odlikava stereotipne predstave o visoki italijanski umetnosti, kostumi pa odlično izbrani, saj že obleke ločijo osebe na dva pola. Uslužbenci države so v oblekah ali (cerkvenih) uniformah, umetniki pa v bolj bohemsko navdahnjenih oblačilih. Glavna oseba, slikarka Galacitia, ima večino predstave na sebi preprosto rdečo obleko, pod katero ne nosi modrčka, kar kaže na nenarejenost, preprostost, nezlaganost.
V vlogi slikarke Galacitie nastopa Saša Pavček. V predstavi igrajo še Uroš Fürst, Marko Mandić, Matija Rozman, Maša Derganc, Valter Dragan, Rok Vihar, Barbara Cerar, Iva Babić, Gorazd Logar, Aljaž Jovanović in Zvone Hribar.
Zadnja premiera je sezono zaključila z večnima vprašanjema o mejah umetnikove svobode in vesti ter o razkoraku med umetnostjo, ki naj bi slavila državo, in umetnostjo, ki govori resnico.


Urša Čehovin
foto: Drama, Peter Uhan




rssfeed Vam je bil članek všeč? Spremljajte nas preko RSS kanala. Če vam je bil članek všeč, ga delite s prijatelji.

Twitter Facebook Myspace Stumbleupon Digg Technorati blogger google reddit Yahoo
 
 
Pasica

Iskalnik

Twitter

Pridruži se nam na facebooku


© CarAndUser.com | 2020 | Vse pravice pridržane | info@caranduser.com