DomovEkipaO nasCenik storitevSplošni pogoji

Preventiva pred kurativo

Preventiva pred kurativo

V 2018 so strokovnjaki družbe Kaspersky prejeli polovico (56 %) prošenj za pomoč pri odzivu na incident (angl. Incident Response) po tem, ko je napad na organizacijo že pustil vidne posledice. Med temi so denimo nepooblaščen prenos denarja, zašifrirane delovne postaje zaradi napada izsiljevalskega virusa in nedelovanje storitev. Na drugi strani se je v 44 % primerov družba Kaspersky vključila v odzivanje na incident že v zgodnji fazi po zaznavi napada in tako preprečila morebitne hude posledice groženj na napadene organizacije. To sta glavni ugotovitvi novega poročila analize odzivanja na kibernetske incidente 'Incident Response Analytics Report'.

Organizacije pogosto zmotno predpostavljajo, da je odzivanje na incidente smiselno samo v primeru, ko je kibernetski napad že povzročil škodo in je zato potrebna nadaljnja preiskava dogajanja. Družba Kaspersky je analizirala številne primere incidentov, pri odzivanju na katere so sodelovali strokovnjaki podjetja v letu 2018. Izsledki kažejo, da odzivanje ne služi zgolj preiskovalnemu namenu, temveč tudi kot orodje za prepoznavo napada v zgodnji fazi in s tem poveča možnost preprečevanja nastanka škode.

V minulem letu se je v 22 % primerov odzivanje na incidente začelo po zaznavi potencialno zlonamerne aktivnosti v omrežju in v 22 % po najdbi zlonamerne datoteke v omrežju. Brez drugih znakov vdora obe situaciji upravičujeta sum na to, da poteka napad. Kljub temu pa ekipe za kibernetsko varnost v vseh organizacijah ne zmorejo določiti, ali so samodejna varnostna orodja zaznala in preprečila zlonamerno aktivnost ali je zaznana aktivnost zgolj začetek večjega, nevidnega zlonamernega delovanja v omrežju in je zato potrebna pomoč zunanjih varnostnih strokovnjakov. Zaradi napačne ocene situacije se lahko zlonamerna aktivnost razvije v kibernetski napad z obsežnimi posledicami. V 2018 je v 26 % preučevanih primerov poznega odzivanja napad povzročila zlonamerna oprema, ki je zašifrirala datoteke. Pri 11 % primerov je prišlo do kraje denarja, v 19 % primerov pa so se organizacije zapoznelo odzvale na nezaželeno sporočilo s korporativnega e-računa, nedelovanje storitve ali uspešen vdor.

Poročilo povzema tudi naslednje ugotovitve: 

-
Analiza podatkov, ki jih je družbi Kaspersky posredovalo 81 % organizacij, razkriva indikatorje zlonamerne aktivnosti v omrežju.
- Pri 34 % organizacij so strokovnjaki odkrili znake naprednega usmerjenega napada.
- Polovica finančnih organizacij (54,2 %) je bila žrtev napredne trajne grožnje (angl. advanced persistent threat).

Za uspešno odzivanje na incidente Kaspersky svetuje: 

-
Poskrbite, da ima podjetje določeno ekipo ali odgovorno osebo za področje informacijske varnosti.
- Redno izvajajte varnostno kopiranje kritičnih podatkov.
- Za pravočasno odzivanje na kibernetski napad naj bo za to v prvi vrsti zadolžena lastna ekipa za odzivanje na incidente ob pomoči zunanjih strokovnjakov v primeru kompleksnejših incidentov.
- Pripravite načrt odzivanja na incidente, ki vključuje smernice in postopke za različne vrste kibernetskih napadov.
- Vključite zaposlene v program usposabljanja, kjer se bodo naučili digitalne higiene in spoznali, kako lahko prepoznajo in se izognejo potencialno zlonamernim e-sporočilom ali povezavam.
- Redno posodabljajte programsko opremo in nameščajte uradne popravke.
- Redno izvajajte varnostno ocenjevanje informacijske infrastrukture podjetja.

Rudi Leskovec
foto: Kaspersky


rssfeed Vam je bil članek všeč? Spremljajte nas preko RSS kanala. Če vam je bil članek všeč, ga delite s prijatelji.

Twitter Facebook Myspace Stumbleupon Digg Technorati blogger google reddit Yahoo
 
 

Iskalnik

Twitter

Pridruži se nam na facebooku


© CarAndUser.com | 2019 | Vse pravice pridržane | info@caranduser.com