Vrača upanje v limuzine
Renault je v segment spodnjega srednjega razreda poslal kar tri izvedbe Megana. Kombilimuzino, karavana in limuzino. Nekako se zdi, da je era limuzin, kar predstavlja GrandCoupé nekako zaključena, po nekaj dnevnem druženju pa sam nisem bil takšnega mnenja. Zdi se, da so Francozi sestavili še bolj privlačnega Megana, ki bi znal premamiti nekaj kupcev preostalih znamk. Če je bila limuzina prejšnje generacije pravi oblikovni polom, pa je tokrat tista, ki bi v modnem svetu prednjačila. Kaj torej nudi limuzinski Megane s kanček pridiha po kupeju?
Limuzina z lepo padajočo streho proti zadku se takoj izkaže z nekaj plusi ter pričakovano tudi minusi. Med prve sodijo oblika ter udobnost, med manj zaželene pa višina namenjena potnikom zadnje klopi in dostopnost sicer relativno velikega prtljažnega prostora. Če se ustavim na začetku, lahko zapišem, da je GrandCoupé videzno najbolj čedna izvedenka Megana. Vsaj meni. Deluje najbolj elegantno in dinamično od vseh treh, poleg tega pa se je izkazala za odlično spremljevalko na rednih dnevnih sprehodih na delo in nazaj. Tam koristim kar nekaj avtoceste in GrandCoupé se zdi kot rojen za to. Aerodinamična oblika poskrbi, da je 1,5-litrski dizelski agregat v povprečju spil le 5,4 litra in to ob dejstvu, da sva tri četrtine 
celotnega druženja preživela z več kot 120 km/h na števcu. Na normnem krogu pa se je žeja skrčila na 5,1 litra. Pohvalno! Konjenica pod pločevino naj bi štela (le) 110 članov, kar bi ob današnjih vrednostih pomenilo šibkega udeleženca v prometu, pa temu ni tako. Prav lepo sledi hitremu prometu, brez težav pa sem izvedel tudi prehitevanje na avtocestnih odsekih. Vprašanje, če se tistih 20 konjskih moči v najmočnejši izvedenki toliko pozna, da bi lahko zatrdil, da je bolj smotrn nakup, sicer je pa tako ali tako že odromala iz motorne palete spletnega konfiguratorja.
GrandCoupé prepriča tudi z udobjem. Zdi se, da je kabina bolj prostorna in tako prijaznejša daljšim potem, podvozje pa naj bi bilo prilagojeno vzhodnemu evropskemu trgu in s tem manj udobnim cestiščem. Celotna kabinska oprema je sicer znana že iz obeh preostalih različici poveljuje pa ji manjši 7-palčni osrednji zaslon s sistemom R-Link druge generacije. Novost v GrandCoupéju je barvni projecirni zaslon, kjer se vozniku izpisujejo osnovni podatki o vožnji. Edina stvar, ki sem jo vsakodnevno pogrešal je bila vzvratna kamera, saj je vzvratna preglednost pričakovano slabša in bi tak elektronski pripomoček bistveno pripomogel k udobju parkiranja v mestnih središčih.
Pod črto lahko zapišem, da je udobna in varčno naravnana francoska kočija iz C segmenta vredna dobrih 21 tisočakov, ki s seboj prinesejo nekaj več imidža kot preostali dve različici, s tem pa malce manj uporabnosti.
Fotrov kotiček
Družinsko uporaben? Ne. Vseeno pa dovolj dober za drugega člana pri bajti, sploh, če se eden od staršev vozi na vsaj nekaj deset kilometrov oddaljen »šiht«. Mehkoba zna navdušiti tudi starejšo populacijo, ki pa se ji verjetno bolj dopade recimo višja oddaljenost od tal Kadjara recimo. Sam bi testnemu GrandCoupéju dodal vzvratno kamero, radarski tempomat in samodejni menjalnik za mestno ležernost. Skoraj zagotovo bi se doma brez težav pogajal o nakupu.
Blaž Likovič
foto: caranduser.com
