Avtocestni bombnik
Okolje, kjer se BMW-jeva petica že tradicionalno najbolje znajde, je avtocesta. Velika medosna razdalja, optimalna razporeditev teže med prednjo in zadnjo osjo, močan motor in nenazadnje tudi precejšnja masa, so garant za stabilno vožnjo, vožnjo brez kakršnegakoli stresa, tudi takrat, ko hitrosti močno presežejo dovoljene, zelo močno.
Eden od pomembnih razlogov, da lahko petici rečemo tudi avtocestni bombnik so močni in žametno tekoči šestvaljni (večinoma) dizelski motorji, ki z obilico konjskih moči in navora zagotavljajo serijsko samozavest. Problem pri teh motorjih je, da so požrešnejši in okolju škodljivejši kot bi si želeli potrošniki in stroga evropska zakonodaja. Čeprav bi se dalo o škodljivosti do okolja in rešitvah razpredati in polemizirati, je dejstvo, da evropska direktiva zahteva znižanje izpusta CO2 za evropske proizvajalce, s tem pa imajo največ težav ravno nemški proizvajalci luksuznih limuzin. 520d je odgovor BMW-ja na zahteve tako zakonodajalca kot tudi potrošnikov, ki si želijo vse bolj varčnih avtomobilov. Ključno vprašanje tokratnega testa je, katerim okusom lahko zadovolji 520d. Preden poiščemo odgovor, si moramo razjasniti pomembno dejstvo. V 520d se ne vrti več motor s 135 kW (184 KM), temveč nov »updatan« bi-turbo s 140 kW (190 KM) in 400 Nm navora. Vsaj na papirju dvolitrski štirivaljnik obljublja veliko. Do stotice 
naj bi pospešil v okroglih 8 sekundah, pospeševanje pa se zaključi pri 226 km/h. Podatki, ki so se še pred nekaj leti nahajali ob boku športnih kupejev oziroma 8-valjnih managerskih limuzinah. Kako pa je v praksi? Motor(ček) se z osem stopenjskim avtomatskim menjalnikom odlično razume. Seveda ne morete pričakovati silovitih pospeškov, a so le-ti povsem dovolj za vsakdanjo rabo in 95 % vseh voznikov. Nekaj več zardevanja je na avtocesti, a pozor, sedaj se gibljemo v območju prostovoljnega odpovedovanja vozniškemu izpitu. Do 170, 180 km/h je 520d povsem suveren avtomobil. Razlika, recimo s šestvaljnim 530d nastopi, ko pri 180 km/h polno pohodite plin. Takrat šestvaljnik prijetno, nekoliko zamolklo, kot kak ladijski motor, zapoje. Zdi 
se, kot bi želel reči: »Končno! Kje si se skrival gospodar. Pojdiva že vendar« in ko pogledate na merilnik hitrosti ste precej hitro na kakšnih 240 km/h. Pri štirivaljniku te izkušnje ni. Igla merilnika hitrosti se sicer odzove, kick down naredi svoje, a pravega užitka ni. Tu bi si predstavljal bolj izgovore v smislu: »Kaj res morava? Meni je bilo pa tako prijetno pri 170 km/h. Kaj bi ne malo razmislil, ali si tega res želiš? Ojoj«. Upam, da ste iz zapisanega razbrali, da 520d zadošča večini vozniških okusov, večini kupcev serije 5. Ne moremo pa reči, da gre za avtocestni bombnik. Ta naziv je rezerviran za 530d, še bolj za 535d, M50d, če želite dizle, pri bencinarjih pa itak vemo, da je prava črka pač in vedno M. Kaj pa ostale karakteristike serije 5. Po dobrih štirih letih je avtomobil še vedno svež, upam si trditi, da še vedno najboljši v razredu. 
Lani narejeni »facelift« je bil posledično zelo blag, nevešče oko ne bo opazilo razlike. Notranjost, govorimo v imenu spredaj vozečih se voznika in sopotnika, je ena najbolj impozantnih. Široka, k vozniku obrnjena sredinska konzola, ravno prav gumbov, ergonomija na univerzitetnem nivoju, prikupna ročica menjalnika, fantastičen M volan, izjemni M sedeži, so plusi, ki zarišejo nasmeh na ušesa. Malo odlagalnih površin je minus. Občutek utesnjenosti je za nekatere plus, za druge minus, utesnjenost na zadnji klopi pa je za tiste, ki ne bodo BMWja nikoli kupili, največji minus, ljubitelji te znamke pa vedo, da je to večni davek vozne dinamike, ki jo omogoča optimalna razporeditev mase med prednjo in zadnjo os.
520d da ali ne. Prinaša precej prihranka. Pri ceni, registraciji in porabi. Pa tudi užitku v vožnji, predvsem pri zelo visokih hitrostih. Za večino torej da, za najzahtevnejše pa bo vseeno treba poseči po šestvaljniku.
Goat Rider
foto: caranduser.com
