Čmrlj v segmentu ponijev (Bumblebee in pony class)
Ljubitelji ameriških mišičnjakov imamo v čislih tri, zdaj že legendarne primerke, ki so onkraj Atlantika veliki medsebojni rivali. Prvi med njimi, in praktično pionir v tem razredu, je zagotovo Fordov Mustang, ki ima širom sveta vzpostavljen nekakšen kultni status, sledita pa mu nič manj zanimiva Chevrolet Camaro in Dodge Challenger. Omenjena trojica tvori jedro segmenta imenovanega »muscle car«, kjer so vsi navedeni primerki opremljeni z velikimi V8 agregati. Manj vas verjetno ve, da tvorijo tudi tako imenovan »pony« segment. Gre za jenkijevsko klasifikacijo dostopnejšega in močnostno nekoliko okrnjenega mišičnjaka, navadno z V6 agregatom. Govorimo o razredu, ki ga trenutno tvorijo le zgoraj omenjeni trije štirikolesniki z dvema valjema manj kot smo jih normalno vajeni. Če sem se lani po vzhodni ameriški obali podil naokoli s »šibkejšim« Mustangom, potem se spodobi, da za jug Kalifornije in podeželske ceste ob meji z Mehiko izberem primerljivega konkurenta s primerljivimi pljuči pod motornim pokrovom.
K sreči sta bila v garaži parkirana dva neučakana Camara. Oba s 3,6-litrskim V6 srcem in odeta v biserno belo barvo. Prva misel je sicer zaplavala na mogočni 6,2-litrski V8, ki ga ima »steroidni« Camaro v nosu, vendar se tudi »pony« športniku s 340 KM ne gre ravno upirati. Svoja dva kovčka oziroma večjega od dvojice sem z nekaj težave spravil v prtljažni prostor, saj je dostop do le-tega podoben kotni kuhinjski omari – majhna vrata za velikooo prostora. Morda primerjava ni ravno posrečena, saj vam Camaro v zadku nudi le dobrih 250 litrov, kar je skromno tudi za evropske minimalistične navade, razen, če se prevažate v mestnih mikro-malčkih. Pa še slednji nudijo primerljiv volumen. Ok, sedem za volan in se razgledam po mojem novem ambientu. Opremljenost na nivoju zlate sredine, kar pomeni praktično nič digitalizacije z izjemo majhnega informacijskega zaslona med obema analognima števcema in osrednji 8-palčni multimedijski, ki je skoraj začuda premogel navigacijo. Tisto, kar bi takoj izpostavil je slaba preglednost iz vozila. Ta je v primerjavi z Mustangom, ki sem ga še pred nekaj tedni gnal po sončni strani Alp, bistveno slabša. Tudi dostop do zadnje klopi je bil manj priročen. Če zopet primerjam, je Mustang v svojo zadnjo vrsto sprejel mojo naslednico z njenim varnostnim prestolom vred, medtem ko Camaro slednjega ne bi mogel zagotoviti. Torej, prostorsko in praktično ne ravno velikodušen Chevy izpod okrilja General Motorsa. Kaj menite, je tudi na asfaltu zaostajal za Fordovim konjičkom?
V6 ob zagonu zapoje tiho in ne da slutiti relativno številčne konjušnice pod kolesi. Do približno tri tisoč motornih vrtljajev se Camaro oglaša kar malce zamolklo, nato pa se kar od nekje sprosti težko pričakovana energija šestih valjev. Takrat vas z občutkom neutrudljivega atmosferskega motorja prilepi v sedež ter pospešuje suvereno, brez premora vse do rdečega polja. Menjalnik je bil kakopak samodejni, v tem primeru 8-stopenjski z obvolanskimi ročicami, če bi želeli poseči vmes. Dobro zdrvi po ravnem, kaj pa zavoji? Nad pričakovanji, čeprav dirkaških prvencev nisem izvajal. Tudi zato, ker ameriški možje zakona najprej streljajo in nato sprašujejo. Naj dodam, da tako zabavne vijugaste ceste že dolgo nisem izkusil, saj sem bil izven malih podeželskih mest skoraj popolnoma sam. Sam s Camarom, ki so mu odprti zavoji pisani na pločevino. Kot sem zapisal pri Mustangu, mišičnjaki niso namenjen podiranju hitrostnih rekordov na stezi, temveč udobnemu in zmogljivemu potovanju. In kje drugje na svetu se nahaja več odprtih cest kot v očetnjavi najbol znanga slovenskega zeta.
Suveren V6, zelo spodobna lega na asfaltu in nekaj grenkega priokusa pri prostornosti zadnje klopi ter prtljažnega prostora. Nekaj, čemur se golobradi mladci in očetje v krizi srednjih letih nikakor ne bi upirali. Sploh, če dodam, da bi v deželi hitre prehrane in Coca Cole za takšnega Camara zahtevali manj kot 30 evrskih tisočakov. Žal ga v naših salonih zaradi ustavitve prodaje Chevroletovih vozil v zahodni in srednji Evropi ne boste opazili, za novega hitro dosegljivega z dvolitrskim turbo motorjem pod pokrovom za uvoz iz tujine zahtevajo več kot 50 tisočakov. Veliko? Stvar boja med bančnim računom in prioritetami. So vozila in so vozila z dušo. Camaro jo nedvomno ima.
Fotrov kotiček
Zanimiv, dinamičen in bolj zaobljenega videza kot sem pričakoval. To je Chevy Camaro s šestvaljnim srcem, ki ga večina najhitreje prepozna po vlogi čmrlja (Bumblebeeja) iz filmske sage Transformerji. Hitra ocena bi se glasila: Slabo pregleden in ob manjku parkirnih senzorjev malce neroden za parkiranje, vendar s svojo »pony« navihano osebnostjo in rohnenjem V6 agregata v višjih motornih vrtljajih zagotovo nariše nasmeh na obraz slehernemu ljubitelju bencinskih hlapov. Verjamem, da je 6,2-litrski V8 postroj razred zase, vseeno pa bi ob primerjavi z Mustangom izbral slednjega. Konjiček nudi več za primerljivo vsoto, pred Camara pa se postavi tudi ob vsakodnevni uporabi. Tako, ostal je še izzivalec oziroma Dodge Challenger. Morda že kmalu …
Blaž Likovič
foto: caranduser.com
