Fordova »zabava« (šp.: »fiesta«)
Spodnji razred mestnih kompaktnežev je postal pravo malo igrišče. Če je bil to segment, ki je nekoč veljal za vozila, ki se uporabljajo zgolj kot drugo vozilo pri hiši ali za lažje prebijanje po urbani džungli, se je trend sedaj obrnil. Vozilo je že nekaj časa predmet izražanja lastnikove osebnosti, prepričanj in življenskega sloga, zato je vsekakor dobrodošla precej razširjena ponudba dodatne opreme tudi pri skoraj najmanjših štirikolesnikih. Tokratna »malčica«, ki to pravzaprav ni, je zapeljala iz Fordovega salona, za nekoliko navihana začetna občutja pa je skrbela ST-line preobleka ter trivaljni mlinček s 140 »mustangi«.
Fiesta je v novi, že sedmi generaciji navdušila. Pričakovano je malce zrasla, še bolj pa navdušuje s sodobno ponudbo, ki je v tem segmentu skoraj obvezna za boj s konkurenco. Mi smo tokrat gostili športnejšo (ne športno!) različico, ki je bila odeta v dirkaško rdečo barvo, nataknjene je imela kar 18-palčne čeveljce in nasploh je, zahvaljujoč dinamičnim zunanjim elementom, izgledala prav »našpičena«. Navidezno športni karakter ne pojenja niti ob vstopu v notranjost, kjer vas pozdravi dinamično a udobno oblazinjenje z rdečimi šivi ter ST-line dekorativni elementi. Armaturka je kot v preostalih 
Fordih sedaj nekoliko prečiščena in deluje logično ter uporabniku prijaznejše. Na sredini se je izpostavljal 6,5-palčen zaslon občutljiv na dotik, medtem ko je radio igral skozi Bang&Olufsen ozvočenje. Ja, boj v kompaktnem segmentu je oster in zato morajo avtomobilske znamke v malčke natlačiti precej dodatne opreme, da ustrežejo čedalje zahtevnejšim kupcem. Ok, torej kozmetiki ne gre oporekati, med bogato opremo, ki jo takole oboržena Fiesta pa bi izpostavil le en minus in sicer manjkajoč tempomat. Kaj pa »kavni aparat« pod motornim pokrovom?
Dame in gospodje, ta »mlinček«, je kljub le litru delovne prostornine iz sebe iztisnil zajetnih 140 »konjičev« oziroma, če govorimo v osnovi o ameriški znamki, lahko rečemo »mustangov«. To pa je tisto, kar to Fiesto malenkost dvigne nad konkurenco, saj je agregat zmogljiv in prožen, za dodaten nasmešem pa poskrbi malce znižano podvozje. Slednje voznika nadpovprečno informira o stanju pod kolesi, celota vozna izkušnja pa je precej solidna. Dostikrat zapišem, da agregat ne dohaja videza vozila oziroma, da gre za šminko, tokrat pa so se Fordovci izkazali in v motorno paleto dodali takšen zmogljiv trivaljnik. Že res, da je žeja agregata v povprečju znašala 7,2 litra, vendar si lahko zamislite kako težko je takole našpičeno Fiesto voziti v nedeljskem slogu. No, na normnem krogu se je poraba spustila na skoraj šest litrov, zato razumljivo menim, da se sajavčki zasluženo počasi a vztrajno poslavljajo iz tega segmenta. Nenazadnje jih tudi proizvajalci črtajo iz ponudbe.
V mojih poznih najstniških časih smo s sveže natisnjenim vozniškim dovoljenjem sanjali o takšnih vozilih, saj so naši »pločevnikoti« kljub športnejišm vložkom navadno zmogli le 60 oziroma 70 »konj«. Še vedno nisem prepričan, da bi ključe takole navihane Fieste predal v roke mladini, ki je »lačna« hitrosti, vrjamem, pa da zna biti med precej zaželjenimi. Le zaradi vrednosti nad 20 tisočaki morda manj prisotna na cesti, kot bi bila sicer. Takole iskriv avtomobil pač nekaj stane, saj ni namenjen varčevanju temveč užitkarjenju.
Fotrov kotiček
Prijetno začinjena Fiesta, ki zna biti starejši populaciji malce pretrda, vendar posledično pač bolj zabavna. Poplava trivaljnih agregatov na »turbo steroidih« počasi preusmerja moje mnenje o podhranjenosti, saj si že upam trditi, da je liter delovne prostornine za tole malčico povsem dovolj nabrušen. Še vedno pa to ne pomeni, da vanjo ne bi dodal kaj močnejšega. No, pa saj Fordovci mislijo name in podobno misleče, zato bodo v kratkem predstavili pravo Fiesto ST, brez »line«. Zabava zagotovljena!
Blaž Likovič
foto: caranduser.com
