Modri elektro oval
Elektrika si že dlje časa utira pot tudi med dimenzijsko velike. Danes seveda na trgu že skoraj samoumevno srečujemo tudi prestižne športne terence, katerih pogonskih sklop predstavlja simbiooa bencinskega agregata ter elektromotorja. Lep primer je švedsko-kitajska znamka, vendar jih vseeno malo "junakov" v tako limuzino srednjega razreda postavi kar dvolitrski bencinski agregat. Na testu smo tokrat gostili Mondea, ki je na voljo le v štirivratni izvedbo ter z bogato opremo Titanium, osnovna cena pa znaša nekaj nad 25 tisočaki. Pa se nakup izplača?
Mondeo je znan poslovni ali družinski sopotnik. Za solidne denarce vam nudi precej, tako prostora kot tehnologije. O obliki in uporabnosti ne bom izgubljali besed. Kot že omenjeno, je hibridni Mondeo na voljo le v štirivratni limuzinski izvedbi, kar vpliva na nekoliko nepraktično zasnovan prtljažni prostor. Ta v teoriji sicer zagotavlja solidnih 383 litrov prostora, vendar se na račun baterijskega akumulatorja dno "prelomi" in zaradi nepraktične oblike ne zagotavlja prostora za večje kovčke. Če mu Fordovci niso namenili karavanske izvedbe, bi pa vseeno lahko 5-vratno. Drugače je pri opremljenosti, ki je v osnovi dobro pokrita s sklopom Titanium, dodatno pa je navduševala z masažnimi sedeži v sprednji vrsti ter recimo napihljivimi varnostnimi pasovi v zadnji vrsti.
Bistvo vozila pa je seveda pogonski sklop. Tega tvori sožitje dvolitrskega bencinskega agregata s 130 "vranci", ki se iz oktanov pretvarjajo preko varčnejšega vendar tudi manj zmogljivega Atkinsonovega cikla, za elektrone pa skrbi elektromotor s 120 "konji". Sistemska moč je seveda precej nižja in znaša 186 KM, kar je še vedno povsem dovolj tudi za nekoliko bolj dinamične voznike. Vendar ti seveda niso med ciljnimi kupci, saj je hibrid namenjen varčnim in, s stopalko za plin, nežnim voznikom. Omenjeni bencinski agregat ima lenoben karakter v nižjih vrtljajih, kjer mu opazno na pomoč priskoči elektromotor, vse skupaj pa je na sprednji kolesni par speljano preko brezstopenjskega eCVT menjalnika. Kot že povedano pri nekaterih drugih testnih vozilih, tak tip menjalnika nikakor ne ustreza zaradi priganjanja agregata v visoke in glasne vrtljaje, da o hladnem motorju sploh ne pričnem. V tako situacijo s priganjanjem motorja smo potisnjeni že ob normalnem prometnem tempu, ko se s pospeševanjem postavimo ob bok klasičnim bencinarjem in dizlom. Vsekakor pa ima tak tip pogona in menjalnika 
tudi svetlo plat in to je nedvomno poraba. Na testu smo v povprečju zabeležili "popitih" 6,2 litra oktanskega napoja na sto kilometrov, kar je za tak avtomobil precej solidno. Tu svoje prispeva delovanje le na električni pogon, ki pa je zaradi baterije s kapaciteto le 1,4 kWh precej kratko (v teoriji s spleta znaša dober kilometer in pol ob konstanti vožnji s 49 km/h). Izbire le električnega pogona direktno preko gumba sicer nimamo, jo pa lahko ročno izbrskamo nekje globoko v meniju. Delovanje celotnega pogonskega sistema in napotke za varčno vožnjo lahko spremljamo na voznikovem prikazovalniku, Fordovi inženirji pa trdijo, da se je računalnik pripravljen učiti tudi našega sloga vožnje ter nam nuditi ustrezne predloge za še nižjo porabo. Poraba goriva je zares ugodna tudi na avtocesti, le tisto tuljenje v višnjegorski klanec moramo vzeti v zakup.
Cena? Precej ugodna, saj je v osnovi potrebno za hibridnega Mondea odšteti slabih 33 tisočakov, če pa prištejemo še uvoznikov popust v višini 6.600 evrov pa smo že skoraj na 26 tisočakih. Precej manj od konkurence z več blišča.
Fotrov kotiček
Zanimiva Fordova elektro-oktanska izkušnja. Avtomobil zares udoben in nabit z opremo, eCVT menjalnik kot vedno skrbi za tečen in glasen zvok motorja, presenečenje pa v obliki porabe. Tudi ob zares dinamični (in precej glasni) vožnji se pogonski sistem trudi žejo agregata kar najbolje krotiti z lovljenje tistega idealnega prestavnega razmerja. Cena? Skoraj diskontna, če v obzir vzamemo, da lahko pri manj prostorni konkurenci debato o hibridu pričnemo pri več kot desetih "jurjih" več.
Blaž Likovič
foto: caranduser.com
