'Blitzkrieg'
Obljubim, da tokrat nove generacije Hyundaijevega 'ljudskega' modela ne bom primerjal s pradavnimi Ponyji in Elantrami. Pa ne zato, ker si osveženi Azijec tega ne bi zaslužil. Še kako si zasluži! Kot ponosen slavospev poti, ki so jo pri Hyundaiju prehodili v zadnjih desetletjih. Od znamke, ki so se ji sprva vsi posmehovali, do tekmeca, ki ga vse bolj postavljamo ob bok evropskim avtomobilskim legendam. In prav je tako!
Novega i30 so krstili za 'ubijalca Golfov' še pred uradno premiero. In je prispel. Zunanjost je zagotovo prikrojena po okusu evropskih kupcev. Všečna, zadržana, elegantna, z vonjem po belih klobasah in pšeničnem pivu. Nič kaj vpadljiv, prej preverjen recept. Zgodba se nadaljuje v notranjosti. Kjer so končno izgnali duha azijske 'plastičnosti'. Pravzaprav je notranjost eno od poglavij, ki me je najbolj impresioniralo. Zadovoljivo prostorna tudi na zadnjih sedežih, s 400 litrov prtljažnega prostora, zgledno ergonomijo, zgledno izdelavo, prijetnimi materiali in všečnim oblikovanjem.
Drugi adut je pogonski sklop. Dobro, ni ravno dizel, je pa 1,4-litrski bencinski turbinec. 140 konjev lepo potegne, le malce jih je treba priganjati. Omogočajo pa tudi že kar spodobne 'dinamične' vložke – do stotice potegne v devetih sekundah, končna hitrost sega preko dvestotice, vzorno sodelujeta tudi šeststopenjski ročni menjalnik in podvozje. Slednje je čvrsto in verjamem, da kakšnim ljubiteljem mehke in udobne vožnje ne bo ravno po godu. Športni duh pač terja svoje davek, žrtveno jagnje na oltar oktanskega božanstva pa je tudi gorivo – povprečna poraba se vrti okrog osmih litrov, s priganjanjem konjenice pa se ta kaj hitro povzpne do desetice.
Dovolj besedi o estetiki in zmogljivosti. Hyundai i30 ponuja tudi 'evropsko' mero udobja in varnosti. Testni primerek je posedoval skorajda vse, kar ponuja sodobna avtomobilistična tehnologija – tu so elektronski asistenti za nadzor mrtvega kota, voznega pasu, utrujenosti voznika, predal za brezžično polnjenje mobilnega telefona, prepoznavanje prometnih znakov, samodejno zaviranje v sili, kamera za vzvratno vožnjo, LED luči, električno nastavljiv voznikov sedež in dežni senzor. Kaj si bi lahko sploh še želeli?! No ja, že prej omenjeni radarski tempomat je na voljo s samodejnim menjalnikom, zanimivo je še hlajenje sedežev in panoramsko okno.
In kje se zdaj skriva njegovo visočanstvo Golf? Ja, vsekakor so okusi subjektivni, vendar lahko mirno trdim, da i30 v ničemer ne zaostaja za germansko perfekcijo. Zanimiva je tudi cena – testni bencinec s paketom opreme Impression velja slabih 21 tisočakov. Osebno bi si morda zaželel dizla – 110-konjski z enako opremo velja poldrugi tisočak več, za 136-konjskega 'sajavca' pa je potrebno odšteti 23 tisočakov. Za malce večje družine pa velja razmisliti o karavanu.
Aleš Majerič
foto: caranduser.com
