Korejska pravljica
Običajno so si pravljice podobne kot zrna kave. Najprej je glavni protagonist zgodbe doživel mnogo hudega in mnogo nepravičnega, a na koncu se je vsaka zgodba končala s srečnim koncem, kjer je osrednji lih živel srečno do konca svojih dni, pravici pa je bilo na koncu tudi zadoščeno. Še predobro odmeva podobna anekdota, ko so vrli Korejci nekaj let pred osamosvojitvijo ponudili zastopstvo nekemu slovenskemu podjetju, ti pa so se prijeli za glavo in hiteli družno razmišljati, da je to zgodba, ki bo imela nesrečen konec …
… Kako so se ušteli! Če so prvi Ponyji, ki so se pojavili v Sloveniji, res še izgledali kot boljša (in bolj lično zaobljena) izvedba ponosa naše rajnke Jugoslavije, se danes cel svet drži za glavo. V prvih letih naše samostojne države, je bil že vsakdo „car“, ki se je odločil, da bo obrnil hrbet vsemu kar se prične s črko Y in tako so ljudje iskali alternative. Danes Hyundai pravzaprav ne predstavlja več alternative, ampak že skorajda postavlja smernice. 
Resda se zna brkati Nemec temu stališču nasmehniti v brk, a vse kaže, da dan, ko se bo Nemec učil od miniaturnih Korejcev, ni več tako daleč stran. Na žalost so Germani raje obrnili k množični proizvodnji, kot k inovacijam, ki je še do pred nedavnega nudila tisti poseben draž, ko ste se zapeljali z njimi. Danes vam ponos Nemčije zapakirajo zgolj še v večje „škatle“, ki so od znotraj povsem enake, loči jih le še število stikal. Hyundaijeva bistvena pomanjkljivost napram evropejskim avtomobilom so motorji. Tudi testni i30 pri tem ni bil izjema. 1.6-litrski CVVT bencinec je zmogel 88 kilovatov (120 KM). Konjenica, ki bi še 20 let nazaj nosila oznako GTI, GT, RS, S ali kakšno podobno oznako, v sodobnem času predstavlja nekaj nad čimer vihamo nos. Od omenjene črede plemenskih živali bi zagotovo pričakovali mnogo več poskočnosti in konec koncev tudi prožnosti, ki jo na cesto prenaša 6-stopenjski ročni menjalnik, ki svoje poslanstvo sicer opravi zelo zadovoljivo. Po svetu sedaj že veselo žvrgolijo turbinski mlinčki in ni daleč dan, ko bodo pri Hyundaiju predstavili agregat, ki si ga bodo hodile ogledovati močne politične delegacije opremljene z najvplivnejšimi gospodarstveniki. Marsikatera delegacija pa se bo lahko čudila nad ostalim, kar premore i30 v svoji najimenitnejši preobleki (oprema Premium). Korejci so tokrat notranjost odeli v zelo lično podobo, ki ji praktično ne gre ničesar očitati. Položaj za volanom je iz generacije v generacijo boljši (v tej generaciji zasluži že pohvale), stikal s katerimi si boste krajšali čas pa je več kot 
dovolj. Če omenimo le nekaj kratkočasnežev v naboru. Poleg samodejne klimatske naprave, so tukaj še avdio naprava, ki podpira USB (iPod) in AUX priključke, tempomat, aluminijaste stopalke … Pri zunanji podobi velja omeniti žaromete, ki so jim privijačili še LED diode, kamero za vzvratno vožnjo pa so skrili v značko na zadku avtomobila. Sliko slednje spremljate skozi projekcijo, ki se skriva v vzvratnem ogledalu. Zanimivo je predvsem dejstvo, da daljše poti z i30 minevajo zelo udobno in sproščeno, medtem ko je lega na cesti presenetljivo dobra. V območju zadovoljivo se znajde tudi poraba goriva, ki se je po testnem preizkusu ustavila pri 7,4 litra.
Pravijo, da ima vsaka zgodba enkrat konec. V Hyundaijevi zgodbi se zdi, da so šele dobro pričeli pisati svojo pravljico, ki so jo pred kratkim ozaljšali še s karavansko različico. Za našo testno različico boste morali odšteti 17.890 evrov, kar je za vse ponujeno nadvse konkurenčno in že prihaja dan, ko bodo nekateri z največjim veseljem hranili delnice Hyundaija v svojih sefih.
Boštjan Horvat
foto: caranduser.com
