Petična dnevna soba s korejskega polotoka
Santa Fe se je letos pripeljal že v četrti generaciji. In če je bil ob premieri v davnemu letu 2001 prvi športni terenec, po domače bolj džip, je danes upravičeno zastavonoša korejske znamke. Je največji v družini in posledično tudi najbolj razkošen. Tekom let (ali generacij) se je iz nekakšnega črnega račka srednjega SUV-segmenta razvil v konkurenčnega laboda s petičnega Bleda, ki zna pritegniti kupce tudi premijskih primerkov. Kako vendar ne bi, saj so Korejci tekom let pridno rasli in se učili navad zahtevnih evropskih kupcev. Jim je resnično uspelo?
Poglejmo si pobližje »recept« vodstva Hyundaija. Vzamete za podalpske standarde velik družinski SUV in ga preobrazite v aktualne hišne linije, ki delujejo ostro in dinamično. Kot se za športnega terenca seveda spodobi. Še sprednje luči mu ločite, kot ste to izvedli pri najmanjšemu SUV-ju - Koni. Zanimivo? Dolgočasno vsekakor ne. Ok. Videz imamo. Karoserijo postavite tako, da imajo potniki kar največ prostora. V primeru, da jih je 7 malce trpi prtljažni prostor, ob družinskih petih (kot je sedežev imel testni Santa Fe) pa na drugi strani sprejme zelo uporabnih 625 litrov. Dovolj za otroški motoriziran bataljon. Ker je cilj sestaviti družinski SUV ste na tankem ledu zaradi prepletanja praktičnosti in prestiža. Prekomerno občutljivi materiali ne pridejo v poštev, vendar cenena trda plastika ravno tako ne. Kompromisi, ki so na koncu zapečateni s precej solidno armaturno ploščo in usnjenim oblazinjenjem. Da vas pozimi ne bi zeblo ali poleti kuhalo so dodali gretje oz. hlajenje sedežev, misli na odstranjevanje sokov, ostankov sadežev in mlečnih izdelkov iz tkanine pa lahko odmislite.
Sedaj se lahko posvetimo kapitanu in prvemu častniku. Poveljniški most korejske družinske ladje je na precej visokem nivoju. Tam so stalno prebivališče prijavili digitalni merilniki, pravcati projecirni zaslon, praktično naravnana stikala brez prekomerne digitalizacije in izvrstno zastavljena odlagalna mesta, ki služijo vsem krajšim ali daljšim cestnim plovbam. Ker vas želi najbogatejši sklop Impression navdušiti, so vam ob naročilu serijsko med drugim dodali veliko panoramsko strešno okno, bi-LED žaromete in električno nastavljiv kapitanov sedež. Dobro, korejski ambient vam ustreza. Kaj pa mehanika?
V strojnici te družinske ladje se nahaja preizkušeni 2,2-litrski tubodizel, ki zmore okroglih 200 »konjičev«, celoten pogon pa je preko 8-stopenjske avtomatike speljan na vsa štiri kolesa. Hyundai je svoj inteligentni štirikolesni pogon poimenoval HTRAC, kljub vsej silni elektronski pameti slednji vseeno ni namenjen družinskim pohodom v hribe. Na slednje se raje odpravite peš, medtem ko bo vaš Santa Fe počakal na parkirišču s kulturnim dostopom. Številčna konjenica in solidni dve toni suhe mase zahtevata svojo energijo, ki je na normnem krogu znašala 7,9 litra, ob daljšem avtocestnem izletu s popolno družinsko opremo pa ta v povprečju znaša osem litrov in pol. Pohvalno! Vsaj glede na vse tehnikalije.
Če se obregnemo še ob cenik. Osnovni Santa Fe vas olajša za 36 tisočakov in sto evrov, medtem ko boste za testnega morali Hyundaiju nakazati 52 tisočakov. Precej, vseeno pa bistveno manj kot za konkurenčne SUV-je, ki več nudijo le v smislu digitalizacije.
Fotrov kotiček
Zakaj me Santa Fe vedno znova navduši? Ker je praktično naravnana družinska križarka, ki glede na premium konkurenco sicer nudi manj digitalizacije in »fancy« elementov, pod črto pa bistveno več za skoraj pol nižjo ceno. Ja prav ste prebrali, glede na nemški premium trojček (Q7/Q5, GLE in X5) je Santa Fe praktično pol cenejši. In prepričan sem, da ni pol slabši, le tisti premik v glavi glede imidža je za nekatere prevelik korak …
Blaž Likovič
foto: caranduser.com
