Bigfoot
Yeti, bigfoot ali sneženi mož naj bi bil mitološko bitje, ki v zgodbah Himalajcev že leta buri domišljijo tudi zahodnjaškim osvajalcem strehe sveta. Legendarni alpinist iz nam sosednje Avstrije, Reinhold Messner, je v nekem obdobju svoje življenje zelo intenzivno posvetil tej mitološki stvaritvi, a podobno kot pri pošasti iz Loch Nessa, tudi v primeru Yetija nihče ne najde neizpodbitnih dokazov o njegovem obstoju, a prav njegovega obstoja še nihče ni uspel neizpodbitno zanikati. Konec koncev je v Himalaji vendarle mnogo površine, kamor človeška noga ni in verjetno nikoli ne bo stopila. 
Da pa bi našli Yetija, vam ni potrebno obiskati Himalaje. Dovolj bo prvi Škodin salon, kjer ga boste zelo verjetno lahko ugledali, odpeljali pa ne kar takoj, ker je po zagotovilih uvoznika povpraševanja po snežnem možu zelo veliko. Kar ni nič čudnega. Škoda Yeti je namreč koncept, ki deluje. Gre za majhnega SUV-ja za (beri relativno) zmerno ceno in obenem predvsem znotraj precej prostorno vozilo. Vgrajene komponente so kakovostne, avtomobil je udoben in dovolj dvignjen od tal, da bo zadovoljil 99 % potreb kupcev sodobnega SUV-ja. Prostornost vozila v praksi pomeni, da boste lahko obiskali svojo najljubšo osamljeno plažo in s seboj vzeli tudi ležalnike, 
prevažali kolesa, ali pa v gore s seboj vzeli psa in boljšo polovico ter nekaj opreme za piknik. Pri spustu v dolino vam bo v pomoč celo elektronika, ki smo jo doslej videvali v »resnejših« terencih. Vse to bo na voljo, če boste doplačali za štirikolesni pogon, kjer navor na vsa štiri kolesa prenaša sklopka Haldex. Yeti je namreč na voljo tudi le s prednjim pogonom, a tovrstni nakup, je navkljub višjemu sedenju in boljši preglednosti, vprašljivo početje. Večina SUV-jev s spodnjega dela cenovne lestvice trpi za prevelikim številom kompromisov. To navadno pomeni, da odpovejo na terenu, obenem pa so hudičevo neudobni na avtomobilskih cestah. Pri Yetiju ni tako. Čeprav dober na terenu (velja za testno štirikolesno različico), tudi na avtocesti ni utrujajoč in z nekoliko močnejšo motorizacijo od testnega primerka, lahko postane celo solidna potovalna limuzina. Ne pričakujte sicer levega pasu „autobahna“, a za slovenske ceste in hitrostne omejitve – pa tudi nekaj čez – bo več kot zadovoljiva rešitev. Testni Yeti je dihal z dvolitrskim turbodizlom, ki deluje po tehnologiji skupnega voda, a je »zadušen« na 81kW (110 KM) in premore 250 Nm navora. Končna hitrost znaša 174 km/h, do stotice pa pospeši v 12,2 sekunde. Podatki govorijo, da tako motorizirani Yeti ni dirkač, 
odkrito povedano, je nekoliko podhranjen. Za bolj udobno vožnjo bi priporočili 103kW različico, za petičneže pa celo 125kW. Za vsakega se nekaj najde, ponudbe je dovolj. Če so še kakšno generacijo nazaj Škode v notranjosti nalašč malo poslabšali, je Yeti kakovostno enak bratom VW. Radio in ukazi samodejni klimatski napravi so pravzaprav identični za večino novodobnih koncernskih modelov, le Audi tu seže korak naprej. Menjalnik je že tradicionalno dober in hiter, ergonomija pa po visokih nemških standardih. 
Če Yetija nikoli ne bomo našli v Himalaji, ga je dovolj videti na slovenskih cestah. Gre za kakovostni mali SUV, ki ne zahteva preveč kompromisov. Njegovo kakovost potrjujejo tudi dobri prodajni rezultati in konec koncev tudi cena, ki je za SUV sicer ugodna, a nič več nizka.
Goat Rider
foto: caranduser
