Brezkompromisno na germanske tri kralje
Dolgo, zelo dolgo smo v naših salonih čakali, da so se pri Toyotini premium podznamki Lexus odločili k nam pripeljati tudi bolj prestižno limuzino z oznako ES, ki je nekakšna menjava za Evropejcem bolj znan model GS. Lexus ES se nahaja v segmentu, kjer pri nas prevladujejo šestica s štirimi krogi, petica z bavarsko vetrnico in seveda zvezdin E. Torej, gre za poslovnega rivala z daljnega vzhoda, ki je pri nas na voljo le s hibridnim pogonom. ES prinaša nekaj svežega v segment poslovnih vozil, vprašanje je le kako dobro se bo kosal s tremi odličnimi nemškimi menedžerji.
Že takoj se moramo zavedati, da je japonski pristop pri poslu kot v avtomobilizmu popolnoma, ali vsaj delno, drugačen od nemškega, ki smo ga morda celo podzavestno vajeni tudi na sončni strani Alp. Zato je ob prvem stiku z Lexusom potrebnega kar nekaj časa, da si mali možgani vtisnejo v spomin način rokovanja z vozilom. Seveda, tiste osnovne funkcije, da se lahko varno odpeljete z mesta, so mačji kašelj, za globlje brskanje po infozabavnem vmesniku in voznih nastavitvah pa se raje ustavite in vzemite nekaj časa. Je vredno, saj kmalu vse postane rutina. Nekakšna japonska logika, kjer se zdi, da je zares vse postavljeno na svoje mesto.
Drugačnost. Lexus ES je odet v športno kupejevsko postavo velike limuzine, ki prepriča z ravno prav odmerjeno količino ostrine. S kupejevsko silhueto deluje športno in elegantno, predvsem pa glede na konkurente še za odtenek bolj prefinjeno. Ne morem zapisati mnenja slehernega sopotnika, vendar se vsem takratnim sopotnikom z mojo malenkostjo na čelu zdi nekako logično, da ob pogledu vozila sklepate, da je lastnik oseba z odlično izbranim okusom. Takim v katerem prednjači kvaliteta. In vse skupaj me spomni na Yamaho. Kaj ima zdaj izdelovalec motociklov z Lexusom ste si verjetno v prvem hipu mislili. Pri tem sem ciljal na Yamahin oddelek, ki je zadolžen za glasbeno industrijo. Ne pozabimo, da japonska korporacija izvira iz podjetja, ki je izdelovalo glasbene komponente in od tam prihaja znameniti logotip s tremi glasbenimi vilicami, ki služijo uglaševanju glasbil. Skratka, na Yamaho me je opomnila oblika Lexusovih stikal za upravljanje glasbe. In ker sem po duši tudi malenkost avdiofila, sem takoj potegnil vzporednice med tistimi najboljšimi Yamahinimi »profi« glasbenimi izdelki in Lexusom. Oba bi si omislil le nekdo, ki želi glasbo, oziroma v tem primeru, vožnjo doživeti na višjem nivoju kot večina. Kako so to dosegli pri Lexusu?
Za začetek z imidžem. Lexus ES ne služi bahanju, kot je to mnogokrat v »balkanski« navadi pri nakupovanju germanskih štirikolesnih poslovnežev. Nato s pogonom. Namesto klasičnega dizla ali celo turbobencinarja so mu okoljevarstveno naravnani japonski inženirji namestili hibridni pogon, ki ga tvorita 2,5-litrski bencinski agregat z Atkinsonovim ciklom in elektromotor. Sistemska moč znaša 218 KM, kar je glede na atletsko postavo vozila relativno malo. Vendar ES ne potrebuje dodatnih 100 »konjev«, da bi izpolnjeval vaš ego. Izkaže se tako pri porabi kot pri agilnosti. Načrtno sem se z njim potepal večinoma po mestnih središčih in vmes po slovenskem avtocestnem križu ter njegovo »žejo« ustavil pri 6,3 litrih. Odlično, za ne ravno peresno lahkega predstavnika zgornjega srednjega razreda. In zelo dobro se izkaže tudi med zavoji. Pretirane športnosti sicer ne gre pričakovati, vendar ES temu niti ni namenjen. Odlično služi temu, čemur je namenjen. Kupcem, ki cenijo mirno in predvsem udobno vožnjo – dolgo ali kratko, hitro ali ležerno.
Pod črto je ES prostoren in sila udoben poslovni avtomobil, ki bolj kot na športnost stavi na kvaliteto izdelave in ambient, ki se ga redko kdo brani. Pri tem samopolnilni hibridni pogon ne zahteva veliko energije. Vse to za sicer relativno ugodnih 60 tisočakov, vendar v primerjavi z nemško managersko trojico opazno manj.
Fotrov kotiček
Lexusovi inženirji so potrebovali kar nekaj let, da so na evropski trg poslali ES-a. In ta je mojstrsko izpopolnjen. Vsi fotri, ki cenimo družinsko uporabnost ter predvsem možnost pobega v svoj mirni kotiček, bi tak avtomobil kar razgrabili. Že res, da vozna dinamika ni primerljiva z nemškimi 6-valjniki, vseeno pa ima ES nekaj kar nemci nimajo. Vsaj ne v takšni meri. Ni prav nič vzvišen, vseeno pa nekdo, ki ni od muh. Vrhunski materiali, izredno tih ambient z odličnim zvočnim sistemom ter učinkovit pogon. Če dodam še dinamičen izgled je mera polna. Sam sem Lexusa ES doživel kot sprostitev. Kot zen prostor, kjer se človek umakne vsakodnevnemu stresu in enostavno uživa v vožnji in/ali poslušanju glasbe na premičnem fotelju.
Blaž Likovič
foto: caranduser.com
