Samosvoj urbani križanec
Lexus, petični oddelek japonskega koncerna Toyota, sledi matičnemu podjetju in svetu predstavlja oblikovno zanimive dinamične primerke, ki imajo v nosu nameščen le še bencinski agregat – v sožitju z elektriko ali brez. In ker je Lexus povprečnemu kranjskemu Janezu nekoliko neznana znamka, so pri uvozniku prepričani, da bo novi kompaktni SUV član japonske luksuzne flote to spremenil. Stoji na enaki osnovi kot Toyota C-HR, vendar je za razliko od slednje malce manj oblikovno »odbit«. Deluje manj izstopajoče, vendar ga boste vseeno opazili, če ga že slišali ne boste. Najpogosteje v mestih, saj je UX kratica za urbanega križanca (ang. urban crossover).
In ker UX čaka zahtevna naloga, saj mora prepričati pretežno germanom naklonjeno vozniško klientelo, sem test opravil kar v veselja polnem decembru in z njim obiskal (upam, da kmalu) redno letno srečanje skupine somišljenikov v poslovnem svetu, kjer debat in različnih si mnenj ne manjka. Da bi bil UX kar najbolj prepričljiv, se je na pogajanja odpravil v »polni bojni opremi«. Hibridni in hkrati štirikolesni pogon ter najvišji sklop opreme Luxury. V avtomobil sem posadil nekaj visokih in nizkih, ter »gruštnih« oziroma »grintavih« ter pridno beležil komentarje. Na kratko: kot na ljubljanski tržnici, ko se branjevke prepirajo o kvaliteti njihovega radiča. Tako različna so bila mnenja. Oblika? Vsi sklepčni. Odlična, dinamična in izstopajoča, ki se ob mraku zaradi samosvojega LED svetlobnega podpisa le še bolj izrazi. V pozitivnem smislu seveda. Tudi mimoidoči oziroma njihove vratne mišice so temu pritrdili. Zadnja LED luč se razteza čez celoten zadek in je tako v mraku še bolj privlačna. Kdo pa nerad pogleda polno zadnjico? Vsi prisotni smo bili sklepčni, brez glasov proti.
Vstop v ambient UX so vsi pospremili širokih oči in odprtih ust. Težko oporekati izbranim kvalitetnim materialom in udobju nasploh, ki se ga v Lexusu (pre)hitro navadite. Nekaj opazk je letelo na samosvoj oblikovni pristop pri upravljanju osrednjega multimedijskega zaslona, ki ga krmilite preko drsne ploščice in na Lexusov dizajn nasploh, vendar nihče iz avtomobila ni izstopil razočaran. Nekateri so se počutili malce utesnjeno, kar gre delno pripisati njihovi višini ter širini, morda delno tudi debelim zimskim oblačilom, ki jih med krajšo vožnjo niso slekli. Vožnja je zahvaljujoč pogonu večinoma potekala v tišini, ki jo je med debatami potnikov v ozadju spremljala glasba iz sicer odličnega Mark Levinson ozvočenja. Kot nalašč za popotnico po napornem delovniku, kjer vas sodobno in inteligentno zasnovan prostor Lexusa UX v mirnem vzdušju pripelje na cilj.
Morda vas kdaj preseneti tuljenje agregata, ki ga elektronsko krmiljeni CVT menjalnik pošlje v visoke vrtljaje, vendar od bencinsko-električne simbioze z dvolitrskim bencinarjem pričakujte dovolj zmogljivosti za vsakdan. Sistemska moč znaša 184 »konjev«, kar ni malo niti za dobro tono in 700 kilogramov težkega SUV-ja, vseeno pa UX ne prekipeva od moči in mu je mirna vožnja bistveno bolj pisana na pločevino. Lega na cesti? Suverena, za kar poskrbi inteligentni štirikolesni pogon. Nekaj več gostilniške debate lahko odpremo pri »žeji« tako gnanega UX. V mestu je najnižja in se giblje okoli štirih litrov, odvisno od vašega pospeševanja in zaganjanja agregata, dodam pa lahko še dejstvo, da se električni način vožnje samodejno izklopi nad 30 km/h. Podeželje bo od pogona zahtevalo dodatna dva litra več na sto kilometrov, medtem ko je avtocestna najslabša za okolje. Tam se poraba giblje sedem litrov in več. Presenečeni? Mi nismo bili, saj je UX zares ustvarjen za urbano okolje in manj za dolge avtocestne odseke, kljub temu, da potnike razvaja v sodobnem in udobnem ambientu.
Ob vstopu v Lexusov salon izberete UX, mu dodate hibridni pogon in najvišjo (res zajetno) stopnjo opreme, ter obkljukate še strešno okno, kovinsko barvo in odlično ozvočenje. Blagajna zahteva skoraj 54 »jurjev«, ob subvenciji s strani države to pomeni na koncu dva tisočaka in pol manj. Veliko! Vendar tudi tako obloženi UX nudi vse prej kot malo …
Fotrov kotiček
Čisto potiho povem, da počasi postajam ljubitelj te japonske luksuzne znamke. Oblika in ambient vozil sta res izvrstna, svojevrstno upravljanje številnih funkcij zahteva nekaj privajanja, vendar v tednu ali dveh osvojite vse pomembnejše. Le hibridni pogon mi ni povsem všečen, saj na papirju obljublja več kot nudi v praksi. Pa še samopolnilni hibridi niso ravno nek okoljevarstven vzor, saj se polnijo iz bencinskega agregata oziroma iz zavorne energije, kjer elektriko »pridelujete« s precej izgube. UX ni družinski avtomobil, vseeno pa krajši izlet ob zasedenih vseh štirih sedežih z malčki na zadnji klopi prenese brez večjih težav. Le motoriziran bataljon mora biti res dobro razstavljiv, da ga zbašete v skromen UX-ov nahrbtnik.
Blaž Likovič
foto: caranduser.com
