Miren kotiček v poplavi razgrajačev
Mazda2 je najmanjša članica samurajske družine s krili v obliki črke V na nosu in v svoj segment prinaša nekaj glavnih adutov japonske znamke: kvaliteta izdelave, odlična vodljivost, kratek in natančen menjalnik ter dobra vrednost glede na vloženo. Pa so Japonci tudi v najbolj barvitem segmentu lahko konkurenčni z relativno zadržano malčico?
Zakaj sem zapisal zadržano? Tak je bil moj prvi vtis, ko sem prevzel ključe in se tako kot pri vsakem testnem vozilu sprehodil okoli nje. Glede na pisanost ponudbe kompaktnih štirkolesnih mestnih srajčk je bila Mazda2 kljub dinamični zasnovi resda malce zaspana, vendar vse to in še več nadoknadi ob vstopu v njen ambient, še bolj pa med vožnjo. Oblika sledi aktualnim hišnim smernicam in deluje dinamično ter samozavestno, modni navdušenci bi rekli »športno-elegantno«. Človek občuti, da je bilo v vozilo vgrajenih kar nekaj ur truda, ker celoten sestav deluje Mazdino popolnjeno. V kabini se je res nahajala ročna klimatska naprava, vendar je preostal nabor opreme (LED žarometi, varnostno-asistenčna oprema, zagon brez ključa ipd.) to povsem zasenčil. Samurajka je bila glede na status precej dobro založena, še bolje pa se je odrezala na asfaltu.
Ko govorimo o izdelavi bencinskih agregatov so Japonci skoraj sami na povsem drugi strani planeta. Večina koncernov stavi na prisilno polnjene mlinčke, medtem, ko pri Mazdi vgrajujejo večje atmosferske delovne postaje z višjim kompresijskim razmerjem. V testni Mazdi2 se je tako nahajal liter in pol krepak motor, ki je razvil za mestni avtomobil povsem zadovoljivih 90 »konjičev«. Povprečna poraba na normnem krogu je znašala ugodnih 5,2 litra oktanskega 
napoja na sto prevoženih kilometrov, bolj kot poraba pa je bila zanimiva umirjenost vozila na avtocestnih odsekih. Kljub mestni zasnovi in le petim zobnikom v menjalniku (če vzvratnega ne štejem), se je Mazdina »dvojka« odlično izkazala tudi za medmestne poti. Povsem spodobno smo se peljali štirje odrasli osebki, prtljažni prostor pa z 280 litri zadosti dnevnim potrebam. Zelo dobro oceno si zaslužita vodljivost vozila ter natančen in kratek ročni menjalnik. V segmentu jim brez športnih vložkov pri ostalih znamkam verjetno ni para. Vsaj zlahka ne.
Mazda2 vas lahko razveseli v ogoličeni različici, ki je ovrednotena na dobrih 11 tisočakov in pol. Pa že takrat je v njej kak kos opreme, ki je pri ostalih znamkah v tem segmentu doplačljiv. Testnica je bila odeta v drugo najboljšo večerno toaleto Revolution in s skromnim doplačilom za dodatno opremo končni račun znaša nekaj več kot 16 tisočakov. Drago? Poceni ni, vendar kvalitetne in uporabne zadevice pač stanejo.
Fotrov kotiček
Nima dvobarvne karoserije. Nima kabine zasnovane v dveh tonih. Nima samodejne klimatske naprave. Nima pa tudi kozmetičnega balasta in izrazitih pomanjkljivosti. Morda ob prvem pogledu res ne dviguje srčnega utripa, deluje pa precej bolj prepričljivo tam kjer zares šteje. Konkurenčna poraba goriva in odličnost v vožnji med urbanimi konkurenti jo dvigneta precej visoko. Dovolj za drugi avtomobil »pri bajti«. Z leti lastništva si boste verjetno hvaležni za nakup.
Blaž Likovič
foto: caranduser.com
