Zelena bratovščina
Če si bil v preteklosti član zelene bratovščine, je bila prva izbira prevoznega sredstva Lada Niva. Trpežno rusko terensko vozilo, v katerega je bilo moč naložiti puško, še tri zelene kamerade ter v prtljažnik lovskega psa in zabava se je lahko začela. Po koncu »akcije« tudi ni bilo prevelike škode, ko si oplahnjenega srnjaka vrgel na streho ali pa v prtljažnik k psu. Problem pri Nivi je bil, da je bila res drama, ko si se z njo pojavil na urejenem cestišču. Danes so zadeve drugačne in člani zelene bratovščine imajo kar veliko izbire. Ena od njih, za tiste, terensko manj zahtevne, ki bolj cenijo dobro družbo, jedačo in kapljico za zobe umiti, je lahko tudi Nissan Qashqai.
Mali urbani terenec, opremljen s štirikolesnim pogonom namreč ravno zadošča, da se ne ustavi pred prvo prepreko na terenu, čeprav terenskih zmogljivosti v duhu Mercedesa G ali Land Rover Defenderja ne pričakujte. Tudi pred omenjeno Nivo se skrije. Vprašanje je, kdo takšne terenske zmogljivosti sploh potrebuje. Verjetno le najbolj zahtevni člani zelene bratovščine, vojska in recimo gorski reševalci. Vsi ostali si želimo le nestresne vožnje v vseh pogojih. M+S torej. To pa testirani Qashqai vsekakor omogoča. Ponuja dovolj, da se boste z nasmeškom na obrazu odpeljali mimo sneg kidajočih sosedov, obiskali priljubljeni gorski travnik in si privoščili piknik ter se z njim podali po avtocesti na morje. Ravno pri slednjem blesti za odtenek bolj od najbližjih, predvsem južno korejskih, konkurentov. Vožnja na avtocesti je namreč zelo blizu vožnji z limuzino, za kar lahko Qashqaiju pripišemo en velik plus. Testni Nissan je imel novi Renaultov motor s 96 kW (130 KM), ki zelo spodobno streže premikanju sicer ne prevelikega terenčka. Aerodinamika pobere nekaj svojega davka šele pri višjih avtocestnih hitrostih, medtem ko boste pri pospeševanju z mesta prijetno presenečeni. Eden ključnih prodajnih argumentov tovrstnih mali SUV-jev je nekoliko višje vstopanje in izstopanje iz avtomobila, kar je po godu predvsem starejšim (so)voznikom, katerih kolki in kolena pač bremeni zavidljivo število kilometrov. To velja tudi za malega Nissana, ki je s tega vidika vsekakor vreden svojega denarja. Qashqaija lahko tudi »raztegnete«. To vas bo stalo dodatnih 
1.950 evrov, za ta denar pa boste lahko prevažali dve dodatni osebi v prtljažniku. To je sicer super, a vprašanje, kolikokrat bo ta potreba prišla do izraza. Osebno se mi zdi verzija +2 za odtenek manj privlačna. Čeprav je obliko nehvaležno soditi, velja nekaj zamer pripisati notranjosti vozila. Zdi se nekoliko bolj žensko naravnana, sredinska konzola pa se blago premika levo in desno, ker je vpeta z gumo. Namen je preprečevanje čričkov, sicer učinkovito, a nekoliko neugledno. Prav tako kratek sedalni del sedežev ne prispeva k najbolj udobnemu sedenju.
Pod črto je Qashqai ravno to, kar potrebuje kupec sodobnega malega SUV-ja. Bo služil tudi potrebam članov zelene bratovščine? Verjetno ne, saj je nekoliko preveč urban (beri mehak) za klenega dedca, ki bo tako ostal pri Nivi, za k maši pa v garaži hranil spolirano limuzino.
Goat Rider
foto: caranduser.com
