Črno, belo, na koncu pa vendarle sivo
Je že tako, da se vsaka zveza enkrat konča. No, in vzlic temu je Cuba, francoska buldogica, pristala v mojem varstvu, saj sta se njena „starša“ odločila za samostojno pot. Prva misel je zagotovo bila, kaj hudiča početi s to črno kosmato kepo. Žalostni učki in povešena zajčja ušesa so nekako očigledno namigovali na željo po sprehodu in če že moram na mraz, zakaj ne bi vsega tega združili še s čim prijetnim. Center mesta se je zdel ravno pravšnji za vandranje v dvoje, hkrati pa se je mali „buhtelček“ izkazal kot pravi magnet – za ženske. Histerično dretje sicer ne sodi ravno v moj repertoar izbranih zvočnih kulis, ampak ...
No, podobna zgodba se je odvijala tudi z Opel Astro Black&White, saj človek (ne)hote začne premišljevati kakšno uporabno vrednost ima trovratno prevozno sredstvo. Košarkarske ekipe ne boste vozili v njem, za pohištvene nakupe boste ubrali drug način in tudi zadnjih sedežev ne boste uporabljali (tako ali drugače) ravno pogosto, čeprav je tam presenetljivo dovolj prostora tudi za višjerasle. Logična izbira se zdi druženje v dvoje, ali pa vsaj želja po druženju v dvoje. V kolikor si kupujete avtomobil za (o)čaranje nasprotnega spola, bo to pravšnja izbira – če ste dekle. 
Kar nekako čuden občutek me je preveval, ko so se za avtomobilom obračali zgolj predstavniki moškega spola, medtem ko je bilo treba dekleta skorajda animirati za pozornost. Vsekakor všečna in modna kombinacija črne in bele povzročita (ne)hotene pogovore in razlage o vizualnih dodatkih, črni strehi ter 18-palčnih platiščih. Na žalost notranjost ni deležna sprememb in ne sledi vizualni podobi zunanjosti. V kolikor veste, da v kratkem prihaja povsem „sveža“ Astra, to niti ni tako nenavadno, vendar kljub ostarelosti ergonomije ne gre grajati, čeprav bo nekaj navajanja na stikala vseeno potrebno. Ko je že govora o stikalih, je tempomat postavljen nekoliko nerodno na ročico upravljalnika s smerniki in često se vam lahko pripeti, da boste pri prehitevanju nadaljevali s „konstantno“ vožnjo. Sedenje je na krajših poteh zgledno, sicer manjka naslon za roko in zato je t.i. „playboy“ položaj (pol ležeči, zamaknjen v desno) otežkočen, medtem ko znajo biti daljše poti precejšen napor. V bistvu gre Astri Black&White največjo zamero pripisati glede 1,6 litrskega bencinskega agregata s 85 kilovati. Ne toliko zaradi samega motorja, ki je povsem korekten, ampak enostavno se ne sklada z zunanjo podobo. Zavoljo športnega izgleda in (prilagodljivih) ksenonskih žarometov, boste na cesti precej opazni in vozniki na avtocestah se vam bodo umikali kot za stavo. Težava nastane pri prehitevanju, ko ostali udeleženci v prometu pričakujejo nenadno pospeševanje, vi pa se jim le pridušeno rogate in skušate z različno mimiko obraza nakazovati, da bi šlo lahko precej hitreje, čeprav ne. Pohvaliti velja odlično lego na cesti in zelo dobre zavore, ki so se izkazale za zelo zanesljive v vseh vremenskih razmerah.
… vodo sem speljal na svoj mlin. Kljub temu, da je Cuba delovala kot dober povezovalni člen, se je sčasoma začela kazati njena muhasta narava (komu/čemu gredo zasluge za to, prepuščam vam) in proti domu ni več želela hoditi. Ni mi preostalo drugega, kot da jo nesem. Čeprav na prvi pogled mala kosmatinka ni delovala zajetnejši zalogaj, se je v praksi izkazala za s kilogrami zelo obloženo „kepo“. Zelo podobna zgodba je z Astro Black & White. Mikaven izgled, ki zna pritegniti, a čarom navkljub zna s svojo podhranjenostjo zvabiti marsikateri hudomušni nasmeh in na koncu se v obeh primerih zavijete v sivino. Tudi dobrih 19 tisočakov ni malo, za lačne „konje“, ki jih dobite v kompletu, ampak razmišljanje privede do več zaključkov. Spolzka podlaga poskrbi za naglo pospeševanje in obračanja koles v prazno, za Cubo pa tudi obstajajo razni cekarčki … Smešno, ni kaj, vendar sivina zopet postane črna … ali bela.
Boštjan Horvat
foto: caranduser.com
Oddajte tudi vi vaš glas in si oglejte celotno lestvico avtomobilov glede na karakteristike TUKAJ!
