Bela klobasa spada med tipične nemške jedi. Lahko jo pokončate v družbi sladke gorčice, slane preste ali pekočega curryja. In ravno takšen se mi zdi novi Polo – tipično nemški, v določenih oblikah okusen, na trenutke pa malce preveč začinjen.

Slovenci smo ljubitelji avtomobilov. To pove pogled na ceste in to z začudenjem potrjujejo tuji obiskovalci naše dežele, ki ob upoštevanju ravni našega bruto družbenega proizvoda na prebivalca, kar ne morejo verjeti kakšni jekleni konjički križarijo po naših cestah.

Še pomnite tovariši – morska vetrnica in rak samotar, sinonim za zložno sožitje. Dasiravno eden spada med deseteronožce, druga pa (spolu primerno) med ožigalkarje, se obe vodnati kreaturi odlično dopolnjujeta - kleščati dedec skrbi za nastanitev in mobilnost, ožigalkarska babnica pa za redne obroke. In kaj ima tole žepno predavanje biologije skupnega s testnim Priusom? Več, kot bi si mislili!

KRATEK TEST: Kaj imajo skupnega Chanel, Christian Dior, Hermes, Vuitton in opera na eni strani ter »gojzarji«, »pumparce« in jodlanje na drugi? Ali pa na centimeter pokošena trava, urejene hiške z vrtovi in sijoči avtomobili v Avstriji ter pogosta umazanija, stara pročelja hiš in površnost pri urejanju vrtov v Italiji? Odgovor se v obeh primerih glasi -popolnoma nič.

Ko živite pravljico, iščete napake, ko preživljate pekel, upate na nebesa. Takole nekako se prebijamo skozi življenje in ubiramo poti, ki so nam ali pa nam niso po godu. Vse skupaj nas pripravi do tega, da zavzema naša zaupljivost najnižjo raven, za kar lahko razloge iščemo v sebičnosti ali pa v preteklih izkušnjah. In tako, kot si je Renault pridobil sledi nezaupanja, so si jih sodelavci v službi oziroma vaš partner. Je to prav?

Se spominjate, dragi bralci, lepotičke iz osnovne šole? Kako priljubljena je bila in kako ste si želeli, da bi si svoj prvi poljub izmenjali z njo? Se spominjate tudi sive miške, ki je vedno imela domačo nalogo, pisala prekrasne proste spise in bila dobra v matematiki, nekako pa se v zgodnji fazi pubertete še ni razcvetela? Marsikdo je na dvajseti obletnici valete doživel šok, ko se je zgoraj omenjena lepotička prikazala v razvlečenih cunjah, s kakšnimi 15 kg preveč in vse skupaj začinila še z milo rečeno butastimi pripombami, medtem ko je nekoč siva miška, danes uspešna managerka, postala prava uglajena urbana lepotica.

Vse se prične nekako takole. Večerna zabava v priljubljenem klubu, malce vzpodbude s strani prijateljev, češ saj ne upaš in „ne bodi ga len“, in človek se hitro znajde v zanimivem pogovoru s prikupno mladenko. Nekaj nedolžnih dotikov in obljuba na skorajšnje snidenje. Nato nastopi dilema kaj oziroma kje bi lahko napravil največji vtis. Benetke, seveda. Romantično (osladno) mesto s svojim specifičnim vonjem zmehča še tako trdo srce.

Spominjam se svoje prve ... vožnje z Mazdo3 – ona, brhka japonska gejša na začetku svoje evropske poti, jaz, nadebudni smrkelj z optimističnim in neokrnjenim pogledom na avtomobilske kreacije ... in dasiravno sem dotlej Mazdine umotvore uvrščal v predal z opisi ''vzdržljivo, konzervativno, primerno za starostnike, skrivni fetiš naših jodlarskih sosedov'' je, takrat še nedolžna trojka, v meni pustila poseben pečat.

Namrščeno čelo kot reakcija na zvonenje budilke zagotovo ponazori prezgodnjo uro in prekratko noč, za nameček se kaj kmalu pojavi še brezvoljen izraz na obrazu. Takole nekako se ne malokdaj zbudim v zgodnje jutro. Takrat lahko, brez pomoči usedline v kavni skodelici, prerokujem slab dan, poln nevšečnosti in hitenja. Neprestano je na tapeti zamujanje, radijsko obveščanje o zastojih pa je pogostejše od samih skladb. Nič torej ne gre, kot bi moralo iti. Navsezadnje še avtomobila ne spravim v parkirni prostor. Se tudi vam kdaj to dogaja? Mislim, da so si Japonci zamislili kar pravšnjo zadevico za lajšanje takšnih trenutkov, kjer se znebite, če ne drugega, zapravljanja časa in načetih živcev ob parkiranju v obcestne bokse.

V časih, ko se za preživetje ni potrebno pretepati z dinozavri ali mamuti (pa tokrat izpustimo sodobne dvonožne podvrste), je postalo ljudem sila dolgčas. Vse je preveč predvidljivo, nobenega adrenalina, nobenih nenapovedanih akcij ... pa smo se pričeli pritrjevati na dolge elastike in bingljati z viaduktov, metati iz stolpnic z nekakšnimi zakrnelimi padali, se odeti v gumijaste pajace spuščati po slovenskih veletokih in če so včasih lovci širši okolici izkazovali svojo drznost s številom skalpov pobitih živinčet za pasom ali kako oguljeno stegnenico, ki so si jo priročno zabodli v ličnico, smo sodobni ''lovci'' zavoljo neumnih družbenih vrednot za ta užitek prikrajšani ... Vraga! Pa saj imamo ''sporc jutiliti vijikle'' (SUV), v vrsto le-teh pa štejemo tudi Nissanov Qashqai.