V časih, ko se za preživetje ni potrebno pretepati z dinozavri ali mamuti (pa tokrat izpustimo sodobne dvonožne podvrste), je postalo ljudem sila dolgčas. Vse je preveč predvidljivo, nobenega adrenalina, nobenih nenapovedanih akcij ... pa smo se pričeli pritrjevati na dolge elastike in bingljati z viaduktov, metati iz stolpnic z nekakšnimi zakrnelimi padali, se odeti v gumijaste pajace spuščati po slovenskih veletokih in če so včasih lovci širši okolici izkazovali svojo drznost s številom skalpov pobitih živinčet za pasom ali kako oguljeno stegnenico, ki so si jo priročno zabodli v ličnico, smo sodobni ''lovci'' zavoljo neumnih družbenih vrednot za ta užitek prikrajšani ... Vraga! Pa saj imamo ''sporc jutiliti vijikle'' (SUV), v vrsto le-teh pa štejemo tudi Nissanov Qashqai.

Je že tako, da se vsaka zveza enkrat konča. No, in vzlic temu je Cuba, francoska buldogica, pristala v mojem varstvu, saj sta se njena „starša“ odločila za samostojno pot. Prva misel je zagotovo bila, kaj hudiča početi s to črno kosmato kepo. Žalostni učki in povešena zajčja ušesa so nekako očigledno namigovali na željo po sprehodu in če že moram na mraz, zakaj ne bi vsega tega združili še s čim prijetnim. Center mesta se je zdel ravno pravšnji za vandranje v dvoje, hkrati pa se je mali „buhtelček“ izkazal kot pravi magnet – za ženske. Histerično dretje sicer ne sodi ravno v moj repertoar izbranih zvočnih kulis, ampak ...

V vročih dneh ženske rade poskrbimo, da s pomanjkljivimi in seksi oblačili ter neprestanimi mimohodi skozi mesto privlačimo moške poglede, ob tem sicer utrpimo ožganine sonca, a nič ne de, naenkrat se počutimo zadovoljene. Ravno zato je izbiranje oblačil iz omare ponavadi dolgotrajen postopek, ki spremeni počutje, saj se nas pri ogledovanju v zrcalu loti slaba volja, ko precej hitro opazimo, kaj vse nam manjka, ne pa kaj sploh imamo. Prav s tem opravilom sem začela jutro, ki sem si ga potolažila, da ne bom malenkostna, kar s konkretnim kosom najljubše čokolade in si zaželela, da to ne bi bilo nikoli več potrebno ... kot bi zaslišala, „Vaša želja je moj ukaz“ ...

KRATEK TEST: Renaultu pionirskega poguma res ne manjka. Njihovi modeli pogosto orjejo ledino v avtomobilizmu (Renault 4), pogosto ustvarjajo nove razrede (Espace, Scenic), dostikrat pa tudi brcnejo v temo (Vel Satis, Avantime). Z razvojem prve generacije, takrat se je avtomobil imenoval še Megane Scenic – danes samo Scenic, je Renault ustvaril nadvse uspešen razred kompaktnih enoprostorcev, ki so mu sledili mnogi. Renault s Scenicom zgodbo o uspehu ponavlja že tretjič. Jim bo uspelo?

Ženske smo bojda že od nekdaj znane kot nabiralke, naše močnejše polovice pa se raje ubadajo z lovom. Takšnim in drugačnim, seveda. Iz naše najbolj spevne lastnosti seveda izhaja neizogibno dejstvo, da se pogosto odpravimo po takšnih ali drugačnih nakupih. Zadnjič sem tako odtavala v trgovino, ker nama je zmanjkalo mleka za jutranje kosmiče, in ko sem se vrnila domov z dvema polnima vrečkama še preostalih stvari, ki nama jih je tudi ali vsaj bo »zdaj zdaj« zmanjkalo, sem bila deležna precej navihanega pogleda mojega lovca. No ja, pa me tudi to ni spravilo iz tira, saj sem končno lahko brez težav parkirala »mojega« konjička celo v mestu, kjer je lukenj za parkiranje bolj malo, pa še to jih kar nekaj odpade zaradi velikosti ali bolje rečeno majhnosti. Prikupna in praktična Toyota Yaris me tu ni pustila na cedilu.