Gozdar v gvantu
Da ne moremo imeti vsega, so nas učili že kot kratkohlačnike. Nekateri to osvojijo prej, drugi potrebujemo nekoliko več časa, pa še to je vprašanje, če nas izuči. To je bila odlična šola, ko smo na test popeljali najbolj robatega Volkswagna iz njihovega bogatega asortimana. A vseeno. Klen, ogromen, robusten … No, mi smo se odločili, da ga bomo preizkusili tam, kjer mu ni mesto … vsaj na prvi pogled. Nemška avtocesta! 
Že na samem začetku je potrebno poudariti uvodni stavek. Ko se štirje možakarji odpravijo na sever Nemčije, je potrebno vedeti, da je robe veliko … zelo veliko. In Amarok je velik avtomobil, le mnogo paradoksov se pojavi. Prtljažni prostor je odmerjen zares velikodušno. V vsako smer namreč meri več kot poldrugi meter, globina znaša nekaj več kot pol metra. A kaj, ko ni pokrit. Torej, kako na pot? Ni kaj. Nekaj napenjalcev, šotorsko krilo in vse lepo privezano v kesonu. Odmori na nemških hofih (počivališčih), so sprva minili z nekaj cmoki v grlu, a po tehtnem premisleku. Štirje Balkanci s pedigrejem, pogled v prtljažnik pa je prej orisal nekaj kadavrov kot kovčkov – mislim, da nismo bili mi tisti, ki so se bali ob 
postankih. Kadar človek išče rešitve v sili, mu seveda pomaga tudi vreme. Brez skrbi, na poti je seveda tudi deževalo, a je aerodinamična oblika poskrbela, da so bili kovčki, čeravno pod ponjavo, na koncu povsem suhi. Amarok meri v dolžino 5,25 metra, kar je skoraj toliko kot meri Transporter. V slednjega boste brez težav zbasali 9 osebkov in tudi s prtljago ne bo težav. No, v Amaroku ni ravno tako. V kabini ni ne duha, ne sluha o prostornosti, še zadnja klop je postavljena precej pokonci, tako da je 1000-kilometrska pot precejšen preizkus vzdržljivosti vaše hrbtenice in zadnjice. Je pa zato odlična rešitev 3-litrski 6-valjnik, ki mu autobahni ne predstavljajo kakšnega resnega zalogaja. Še več. Vožnja je izjemno suverena tudi tam, kjer je potrebno nekoliko več priganjaja in kombinacija z 8-stopenjskim samodejnim menjalnikom je zares izvrstna. 
In če sedaj izvzamemo, čemu Amarok prvenstveno ni namenjen, dobite pravzaprav na moč uporabno vozilo, le vedeti morate, za kaj ga boste uporabljali. S svojim štirikolesnim pogonom, zaporo diferenciala, skoraj 20-centimetrskim odmikom od tal. Verjetno se bo prej zgodilo, da sami ne boste kos kakšni klančini, kot da bo Amarok izobesil belo zastavo. Seveda je potrebno vzeti v obzir, da je Amarok zares ogromno vozilo, ki tudi na terenu terja kar nekaj privajanja. 
Navdušuje tudi izbira opreme Canyon, ki vam na rollbaru pričrvsti še dodaten par led luči. V bistvu lahko že govorimo o reflektorjih, saj se brez težav pripeti, da bo noč osvetljena kot lep poletni dan. Če preveč pokončni sedeži niso ravno balzam za daljše poti, so po drugi strani odlični za neurejene poti. In zakaj je Amarok pravzaprav šminker? V svojih nedrjih ponuja vse tisto, kar ponujajo avtomobili višjega razreda. Od navigacijske naprave, odličnih luči, tempomata, samodejne klimatske naprave … Morda smo pogrešali le ogrevane sedeže. 
Volkswagen Amarok je namenjen posebnim vrstam. Tistim, ki jim je spravilo različnih predmetov del posla, do le-tega pa pridejo po neurejenih poteh. Terenske zmogljivosti morajo biti pri tem sestavni del, saj si ne želite vedrenja v odročnih krajih. Po drugi strani je Amarok tudi za tiste, ki še vedno kljubujejo reku „vsega ne morete imeti“. In ne gre jim zameriti. Svojo bit postavljajo pred mehkužne SUV-je, vedo, da hkrati izražajo svojo moškost, po drugi strani pa jih ni sram niti obiska gala prireditve. Ni kaj, v Amaroku boste lepše polovice videli tako pogosto kot v mehanični delavnici … in morda je prav, da moškim ostane del, ki je le njihov ...
Boštjan Horvat
foto: caranduser.com
