Dobrodošla alternativa
Slovenci smo ljubitelji avtomobilov. To pove pogled na ceste in to z začudenjem potrjujejo tuji obiskovalci naše dežele, ki ob upoštevanju ravni našega bruto družbenega proizvoda na prebivalca, kar ne morejo verjeti kakšni jekleni konjički križarijo po naših cestah. Slovensko zaljubljenost v avtomobile lahko še zožimo na zaljubljenost v francoske proizvajalce (masovni trg) in nemške, ki prevladujejo v višjem srednjem in visokem avtomobilskem razredu. Redki predstavnik tega razreda je tudi švedski Volvo, za katerega lahko rečemo, da predstavlja dobrodošlo alternativo prevladujoči nemški trojici. Glavna konkurenca Volvu S80 so namreč audijeva Šestica, BMW-jeve Petice in Mercedesova E-klasa. Prejšnji stavek pove vse. V tem razredu ni prostora za kompromise, cene, ki dosegajo od polovice do celega stanovanja pa nam dopuščajo, oziroma od nas zahtevajo, izrazito pikolovstvo. Naj že na tem mestu odpravim vse dileme. Volvo S80 je zelo dober avtomobil, ki mu večjih pomanjkljivosti ne moremo očitati. Vendar, ali je Volvo S80 odličen avtomobil, tako odličen, da lahko brez sramu pogleda zgoraj omenjeni konkurenci v oči?
Začnimo pri obliki. Testni Volvo je bil ozaljšan s paketom R-Design, ki naredi videz, sicer zadržanega skandinavskega oblikovanja, precej agresiven in preverjeno poskrbi za obračanje glav, k čemur gotovo prispeva tudi trenutno tako modna bela barva. Skandinavski minimalizem se nadaljuje tudi v notranjosti vozila in prednjači predvsem na obliki armaturne plošče s poudarkom na sredinski konzoli. Na žalost predanost minimalizmu, ki je svoje sledi pustil na zelo estetski sredinski konzoli, odpove pri mnogih stikalih, ki so, če se izrazim nekoliko domače, »nametana«, po oblikovnem presežku sredinske konzole. Za dodatno razočaranje poskrbi tudi zelena osvetlitev teh stikal, ki se tepe s sicer zelo prijazno svetlo modro osvetlitvijo merilnikov. Tukaj bi za odlično oceno pričakovali več skladnosti in časa posvečenega podrobnostim. V visokem avtomobilskem razredu prav tako ne moremo odpustiti škripajoče plastike sredinske konzole. Na žalost ocene odlično ne moremo podeliti niti sedežem. Sicer v zelo kakovostno usnje odeti, so nameščeni previsoko, kar pomeni težave za vse, ki so višji od dobrih 180 cm. Sedalni del je prekratek, zato trpi udobje na daljših vožnjah.
Zgodba se ponovi zadaj, kjer se nihče pod 180 cm na bo pritoževal nad pomanjkanjem prostora, višji pa bodo negodovali nad premalo prostora za noge, saj stopal ni možno potisniti nekoliko pod sedeže (zanimivo glede na visoko sedenje). Odlično oceno lahko podelimo opremljenosti testnega Volva in ceni, ki se zaključi tam, kjer konkurenca šele dobro zadiha. Velik poudarek, ki ga daje Volvo varnosti, je zaznan na vsakem koraku. Kot bi vedno imeli ob sebi svojo boljšo polovico. Volvo namreč ves čas nekaj čeblja in se oglaša, denimo ko menjavate vozni pas brez smerokazov, ko ne vzdržujete varnostne razdalje, ko imate vozilo v mrtvem kotu ... OK boste rekli, tole pa že poznam. V mojem avtu se ta varnostni paket imenuje Mojca. Šalo na stran, Volvo je verjetno trenutno varnosti najbolj predana avtomobilska blagovna znamka in ko se z njim vozite imate občutek, da je za vas in vaše bližnje dobro poskrbljeno, kar je neprecenljivo. Testni Volvo je bil dobro motoriziran. V njem je brnel, kaj brnel, hrumel, najmočnejši dizelski motor D5 s 151 kW (205 KM) in 420 Nm navora, ki so na voljo v širokem območju motornih vrtljajev. Zvok motorja nam je pričaral nasmeh na obraz, tako gromek in ravno prav glasen je, ko se razburi, da vaš ego poraste za številko ali dve. Ko bi vsaj zvoku sledile še zmogljivosti. Večini voznikov in njihovemu vozniškemu znanju bo ta motor več kot kos, vendar kot smo omenili že v uvodu, govorimo o zverinski konkurenci in cenah pri katerih moramo biti. Motor sicer dobro vleče in doseže 100 km/h v 8,5 sekundah. Tudi do dvestotice ni težav, od tu naprej pa se prične molža, ki se konča pri približno 230 km/h. Pri teh hitrostih Volvo tudi ne dosega stabilnosti nemške konkurence, ki je večinoma, še zlasti štirikolesno gnana, stabilna tudi pri zelo zelo visokih hitrostih ne glede na cestne pogoje. Prej omenjeni neprecenljivi občutek varnosti se tako nekoliko porazgubi. Volvu S80 se bolj prilegajo avtocestna križarjenja do kakšnih 170 km/h, ko ste res mirni in zadovoljni sami s seboj, obenem pa že med hitrejšimi udeleženci slovenskih cestnih bitk. 
S80 R-Design je, kot smo zapisali v uvodu, zelo dober avtomobil, ki pa za oceno odlično pade na podrobnostih. Res smo bili pikolovski in ga obenem postavili v družbo, ki jo po ceni nikakor ne dosega, še zlasti, kadar želimo voziti enako opremljene in motorizirane nemške konkurente. Enačba tukaj je enostavna. Tisti, ki uživajo v vožnji, imajo težko nogo in je v njih tudi nekaj snoba, bodo posegli po „Nemcih“, četudi za voljo precej nižje stopnje opremljenosti. Drugi, ki sicer tudi uživajo v vožnji, vendar bolj v udobju kot hitrosti in se obenem ne želijo na vso moč postavljati pred sosedi, bodo vzeli Volva in še privarčevali kakšen cent. Ob tem jih bo razvajala tako rekoč vsa sodobna tehnologija, ki jo pozna avtomobilistični svet. Naj vam za konec še nekaj namignemo. Trenirka in zlato v Volva ne sodita, tudi v starejše primerke ne, tega pa za »Nemce« ne moremo trditi.
Goat Rider
foto: caranduser.com
Oddajte tudi vi vaš glas in si oglejte celotno lestvico avtomobilov glede na karakteristike TUKAJ!
