Kot na MotoGP
Še en motocikel, ki zahteva strahospoštovanje. Težko pri?akovani Ducatijev štirivaljnik! Roke so se mi tresle, ?elo potilo in misli begale. Srce mi je padlo v hla?e. Bom sploh zmogla? Spravi se k sebi, Hermina. Tako kot mi je enkrat rekel moj dragi prijatelj:‘Vsak motor se da peljat po?asi ali hitro. Ti voziš njega, ne on tebe.
Tako treso?a sem se vsedla nanj in obrnila klju?. Za vas ne vem, ampak okrog mene se svet ustavi, ko zaženem tako mogo?en motor. 174 kg suhe teže poganja serijsko kar 214 konj! Ponavljam: SERIJSKO! 214! Ker sem navdušena nad dvovaljniki, sem se bala, da bo Ducatijev prvi serijski štirivaljnik zvenel preve? japonsko, ampak ni razo?aral. Imela sem ob?utek, kot da nekje v ozadju slišim tisti zna?ilni rezek zvok in šklepetanje suhe sklopke njegovih predhodnikov.
Najprej sem ga odžejala, saj je taka mašina zagotovo vedno žejna. Potem pa se trudila ob vžigu razumeti vse, kar navaja barvni 5? TFT zaslon. Joj za mojo analogno dušo je bilo za prvi vtis ?isto preve? informacij. Poiskala sem hitrost, obrate in kilometre (za za?etek je to vse, kar potrebujem) in speljala. Jah, ob prvi rde?i lu?i mi je motor 'crknil' – Panigale res ni bil narejen za mestno vožnjo. Zato sem ga po hitrem postopku usmerila proti odprti cesti in doma?im ovinkom. Ko se zaklju?i omejitev 50 km/h, se njegova duša hitro sprosti. No – moja tudi. Iz mesta sem prišla vsa trda, v prvem levem in drugem desnem pa sva se že sproprijateljila. Še vedno nekoliko sramežljivo ampak sva se že lepše gledala.
V vsakem trenutku se na takem motorju ?lovek zaveda, da ima med nogami ?redo divjih mustangov, ki potrebujejo dobro usmeritev, da ne zbezljajo. V zaprte ovinke jih je treba mogo?e malo bolj na silo pognati v pravo smer, ampak gre Panigale V4 izhaja direktno iz dirkalnika MotoGP Desmosedici, kar se mu definitivno pozna! Pri Ducatiju pravijo, da je najboljši možen približek prototipnemu dirkalniku za MotoGP ampak, da je ostal izredno vozen tudi na navadnih cestah. Je že res, da je zelo dobro vozen na ovinkasti cesti – ampak menim, da se vseeno najbolj doma?e po?uti na pisti. Toliko mo?i na kupu ni narejeno za omejitve. Po taki vožnji ni dovolj ena kava, ko navaden smrtnik parkira tak motocikel, je treba roko umirit z ne?im mo?nejšim.
Nikakor ne morem re?i, da sem Ducati V4S konkretno in korektno stestirala, ker temu pa? ni tako. Žal sem imela na voljo za tako impresiven motor res premalo ?asa, ker se je ravno takrat doti?ni V4S pripravljal na prvi servis, tako da ve? vtisov žal nisem uspela zbrati. Se bova pa gotovo še ujela!
Hermina Steržaj
foto: caranduser.com, Urban K.
