Švicarski noži? za zahtevne
Komentar z zadnjega sedeža
Že pri 800-kubi?ni VFR-ki je sopotniku na zadnjem sedežu ve?krat šinilo na misel, da bi se nekako znebil voznika. ?e si predstavljate še vse opisane dobrote, zmogljivosti in novitete, ki jih ponuja ta 1200-kubi?na lepotica ... potem verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da bodo negativna ?ustva do voznika stalna praksa. 
Boštjan Horvat
... ?e sem se minulo motoristi?no sezono prav po pubertetniško slinil po lanskoletni VFR-ki 800, jo koval v zvezde in jo ovijal v tan?ico ljubezni na prvi pogled, sem se prenovljene ... oz. bolje re?eno nove japonske gospodi?ne lotil malce skepti?no. Sem si mislil, kaj za vraga so ''o?alaste'' nindže v belih haljah ušpi?ile to pot, da bi izboljšale že tako popolno dvokolesno kreacijo ...
Ob prvem pogledu na srebrno testno puš?ico sem se mal?ek namrgodil – pri?akala me je dokaj zajetna, na prvi pogled morda celo nekoliko okorna dama v srebrni športno-elegantni opravi ... dodatno me pri uvozniku ''razveselijo'' še s podatkom, da dvokolesni objekt poseduje samodejni menjalnik. Si mislim, kaj zlomka je narobe z bordo rde?o barvo in klasi?ni menjalnikom, podzavestno absorbiram podatek o ''stosedemdesetih konjih'' in ''dvestosedemdesetih'' kilogramih teže, okobalim dvokolesno kreaturo, ''kresnem'', simboli?no pograbim po sklopki in pobrcam z levo nožico in speljem. Uvodni kilometri potekajo v znamenju spoznavanja s samodejnim menjalnikom. Tiso? evrov vredni zobati stvor, ki sliši na ime DCT, po vzoru germanskih avtomobilisti?nih principov gosti dve sklopki – ena streže lihim prestavam, druga sodim, rezultati pa so ... mi gre trditev malce težko z jezika ... no, ja ... izjemni! Tu ne gre za neko skuteristi?no tavanje med jermenicami, tu vam poslušno streže pravi pravcati zobatec! Za slavnostno brco v piš?al mojega prepri?anja, da pravi dedec na mopedu pa? potrebuje sklopko in vzvod menjalnika, pa so poskrbeli trije na?ini pretikanja. Samodejno se lahko prevažate v ''touring'' na?inu, ki je bolj ''šparovne'' in umirjene narave, saj vam bo v višjo prestavo ''pobegnil'' že pri 4.000 motornih vrtljajih. Malce ve? zob pokaže samodejni športni na?in, ki razgraja pri spoštljivo visokih prevalih glavne gredi, najve? užitkov pa (skromno mnenje avtorja) pri?ara polsamodejno pretikanje s pomo?jo dveh stikalc ob levi ro?ici krmila. Kljub odsotnosti mehanskih vzvodov je ob?utek ''pretikanja'' povsem verodostojen – menjalnik ravno prav ''poškrta'', ravno prav zadrhti, hitrost pretikanja pa je v vsakršnih okoliš?inah povsem primerljiva z zglednim ''nožnim'' pretikanjem. Ko se navdušenje nad menjalnikom še ni prav poleglo, sem v celoti spravil v red tudi ena?bo s težo motocikla in njegovo mo?jo, izpostavil ceno in vozne lastnosti ostalih potovalnih kreatur, vse skupaj okrajšal z zmogljivostmi superšportnikov in ponovno ostal brez besed! Za zadržano fasado se spolu primerno skriva vrag in pol! Prefinjen gob?ek, ki v svoji polni estetiki zasije, ko ga ne obdaja srebrna karoserijska barva, kaj kmalu postane množi?no grobiš?e mr?esnih trupelc in tako je preteklo kar nekaj testnih kilometrov, da sem Hondo VFR ''ožel'' do konca in podvig nehote okronal s skromnim ''wheelijem''. 127 kilovatov ali bolj doma?ih 171 konji?ev s polnimi plju?i zarjove, da celo osebek brez kan?ka ?ustvene inteligence poto?i kako solzico, zbrana druš?ina pa ''brcne'' tako odlo?no, da utegne jezdec ob nepremišljeni uporabi kaj kmalu zapustiti 270-kilogramsko sedlo. Samo prelaganje motocikla med hitrejšimi ovinkarjenji ne zaostaja za ?istokrvnimi športniki, iz iste športne torbe pa prihaja tudi položaj za krmilom, ki zavoljo ''agresivne'' drže na daljših potovanjih nažene mravljince v dlani in sili k dodatnim postankom ... kar ni vedno slabo (postanki seveda), lahko pa prijetno (nujno) združite s koristnim (neprijetnim) in preprosto obiskujete bencinske ?rpalke .. tako, v povpre?ju vsakih 200 km, kolikor avtonomije pa? zagotavlja 18,5-litrska posoda za gorivo ob 7,5-litra povpre?ne porabe.
Mi?na japonska gejša tako skorajda v vseh pogledih nadaljuje poslanstvo predhodnice ... le da še nekoliko bolj energi?no zagovarja koncept univezalnega dvokolesnika – z dodatnimi kopitarji, podkrepljeno zvo?no kuliso, zadržano pa vendar zelo vše?no zunanjostjo, spodobnimi dirkaškimi in zadovoljivimi potovalnimi lastnostmi ... za zmerno ceno šestnajstih tiso?akov, pa še ''avtomatika'' si lahko omislite ... ?e bi damo ozaljšali še s potovalnimi torbami, med postanki pa bi znala še kaj okusnega skuhati ...
Aleš Majeri?
foto: caranduser.com
Oddajte tudi vi vaš glas in si oglejte celotno lestvico motociklov glede na karakteristike TUKAJ!
