Jabolko ne pade daleč od drevesa. Še kako drži.

Voznik oziroma lastnik BMW-ja mora biti ultimativen egoist, nastopač, samozadostnež. Zakaj? Ker misli le nase in pogojno tudi na sopotnika ...

„Saj se lahko tikava“. Ne pa se ne moreva.

Kdo bi pred desetletjem dejal, da lahko Hyundai skače v zelje „Evropejcem“? Oklicali bi ga z norcem, divjakom, bedakom, slepcem in še čim.

Slovenci se radi pohvalimo, da je kaj naše, četudi morda ni vedno čisto tako.

Glede na mojo »zelenost«, bi težko iz lastnih izkušenj opisoval občutke, ko ti do zaslužene »penzije« manjka le še nekaj let, morda celo mesecev.

Nedolgo nazaj smo vozili mešančka, takoj za njim je bil na vrsti še čistokrven.

V poplavi "pleha", redkokateri še zares "zbode".

Smarta »za štiri« v resnici že zelo dobro poznamo.

Kult nastane postopoma in s časom. Nekateri postanejo kultni prej ali kasneje, za vsakim kultom, ali če želite legendo, pa se skriva obilico znanja, dovršenosti in predvsem rezultatov, ...

Ko na vratih kakšnega dvorišča zagledam tablico z napisom »hud pes«, kdaj pa kdaj rad upočasnim korak in z malček radovednosti pokukam.

Dizelski avtomobili mi enostavno niso nikoli zaigrali pri srcu, drugje še manj. Morda ima obilico zaslug zgodovina dizlov, ki so še pred dvajsetimi leti budili celotno sosesko, ...

Spomnim se, da so pred leti imeli v Volkswagnu kar precej težav kako pozicionirati »nagrabljene« znamke. Takrat so za osnovno diferenciacijo dejali nekako takole ...